EU: 100 milijard evrov za podnebju prijazno proizvodnjo
Evropska komisija je v sredo razkrila ambiciozen načrt, s katerim namerava v kratkoročnem obdobju zagotoviti 100 milijard evrov za spodbujanje podnebju prijazne proizvodnje v Evropski uniji, navaja Politico. Finančna injekcija je sicer del širšega dogovora za čisto industrijo, ki ga je pripravil izvršni organ EU, in predstavlja ključni korak v boju proti podnebnim spremembam ter hkrati krepi konkurenčnost evropskega gospodarstva v primerjavi s Kitajsko in Združenimi državami.
“Evropa je danes izbrala pot vlaganja v razogljičenje in ponovno industrializacijo,” je na tiskovni konferenci ob napovedi dejal evropski komisar za industrijo Stéphane Séjourné. Poudaril je, da je v času globalnih izzivov najboljši odgovor EU krepitev lastnega modela gospodarskega razvoja.
Financiranje bo podprto z različnimi viri, med drugim z 20 milijardami evrov iz obstoječega inovacijskega sklada EU, ki je namenjen nizkoogljičnim tehnologijam, ter 30 milijardami evrov iz prostovoljnih prispevkov držav članic. Poleg tega bo revizija programa InvestEU prispevala 25 milijard evrov zasebnega kapitala, preostanek pa naj bi zagotovili prihodki iz trgovanja z emisijami ogljika. Ključni element načrta je ustanovitev “Industrial Decarbonization Bank”, ki naj bi v naslednjem desetletju zbrala do 100 milijard evrov in privabila še dodatnih 300 milijard evrov zasebnih naložb.
Izzivi in pričakovanja industrije
Kljub optimizmu, ki ga izražajo evropski komisarji, ostaja vprašanje, ali bo časovni okvir izpolnil pričakovanja industrije. Evropski predstavnik za podnebje Wopke Hoekstra je zatrdil, da bi lahko skupni učinek naložb dosegel 400 milijard evrov in zmanjšal industrijske emisije za 30 odstotkov. Vendar pa nekateri sektorji, zlasti jeklarska industrija, opozarjajo, da potrebujejo takojšnjo pomoč, saj se letos brez podpore soočajo z resnimi težavami. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je zato napovedala nujne pogovore z jeklarskim sektorjem, ki se bodo začeli prihodnji teden.
Poleg finančnih spodbud dogovor vključuje ukrepe za nižje cene energije, povečanje povpraševanja po čistih tehnologijah in spodbujanje naložb, piše Politico. Med drugim bodo uvedena nova merila za javna naročila, ki bodo poleg stroškov upoštevala tudi trajnost in evropske prioritete. “Gre za popoln premislek o javnem naročanju,” je dejal Séjourné in dodal, da bodo podobne standarde skušali uveljaviti tudi v zasebnem sektorju, na primer pri službenih voznih parkih.
Potencial za delovna mesta in zeleni prehod
Ambiciozni načrt ne prinaša le okoljske, temveč tudi gospodarske priložnosti. Podpredsednica Komisije za podnebje in konkurenco Teresa Ribera je izpostavila, da bi lahko cilji EU glede obnovljivih virov energije do leta 2030 ustvarili več kot 3,5 milijona novih delovnih mest. “Zeleni prehod je priložnost za Evropo, da postane vodilna sila v čisti proizvodnji,” je dejala. Ob tem je priznala, da bo prehod zahteven za nekatere sektorje, zato dogovor vključuje tudi strategijo za preusposabljanje delavcev.
Komisija je predstavila tudi ločen načrt za znižanje cen energije, ki vključuje nižje davke na elektriko in pomoč podjetjem pri sklepanju dolgoročnih energetskih pogodb. “Uporabljamo vse razpoložljive vzvode, da bi evropskim podjetjem zagotovili ugodnejše pogoje,” je dejal Hoekstra. Med drugim je izpostavil skupne nakupe kritičnih surovin, kot sta litij in kobalt, po vzoru uspešnega pristopa pri nabavi cepiv proti covidu.
Evropski komisarji so enotni v prepričanju, da je gospodarska prihodnost Evrope rešljiva. “Svet se hitro spreminja, in mi se moramo spreminjati z njim,” je sklenila Ribera.
Portal24; Foto: Pexels
