Site icon Portal24

EU bi svojo industrijo oživljala s kvotami “kupujte evropsko”

[Foto: Pixabay/marcinjozwiak/fotografija je simbolna]

EU bi svojo industrijo oživljala s kvotami “kupujte evropsko”

Evropska unija (EU) je pripravila ambiciozen načrt za oživitev svoje industrije, pri čemer želi združiti prizadevanja za doseganje podnebnih ciljev z gospodarsko konkurenčnostjo. Osnutek sporazuma o čisti industriji, ki ga je še pred uradnim razkritjem 26. februarja 2025 pridobil Politico, razkriva, da Evropska komisija načrtuje uvedbo kvot “kupujte evropsko” in oznak izdelkov z ogljičnimi odtisi. Namen je spodbuditi povpraševanje po podnebju prijaznih proizvodih, izdelanih znotraj EU, ter hkrati okrepiti položaj evropskih proizvajalcev, ki se soočajo z vse večjimi izzivi. Sporazum prihaja v ključnem trenutku, ko se evropska industrija, zlasti sektorja jekla in cementa, bori z visokimi stroški energije, birokratskimi ovirami in močno konkurenco iz ZDA in Kitajske.

Strategija temelji na šestih stebrih: znižanju cen energije, povečanju povpraševanja po zelenih izdelkih, spodbujanju naložb, zagotavljanju surovin, krepitvi globalnih partnerstev in prekvalifikaciji delovne sile. Osnutek poudarja, da je cilj ustvariti privlačnejše poslovno okolje za naložbe v energetsko intenzivne industrije in čiste tehnologije, kar naj bi evropskim podjetjem pomagalo konkurirati na svetovnem trgu. V ospredju je ideja “kupujte evropsko”, ki jo EU vidi kot odgovor na podobne politike, kot je ameriška retorika “kupujte ameriško”, ki jo je ponovno oživil predsednik Donald Trump.

Kvote in oznake za spodbujanje evropske proizvodnje

Eden ključnih ukrepov v osnutku je uvedba kvot “izdelano v EU“, ki bodo javnim organom nalagale, da pri nabavi prednostno izberejo podnebju prijazne proizvode, izdelane znotraj EU. Dokument predvideva “minimalne lokalne zahteve glede vsebine” in merila za trajnost, ki bodo podrobneje opredeljena v prihodnji zakonodaji. Do leta 2026 namerava Komisija prenoviti pravila o javnih naročilih, da bodo evropski izdelki postali stalna prednost v strateških sektorjih. Ti ukrepi se ne bodo omejili le na javni sektor – podobna merila, vključno s standardi emisij CO2 na podlagi življenjskega cikla izdelkov, bodo veljala tudi za zasebna naročila.

Poleg kvot osnutek uvaja prostovoljne oznake izdelkov, ki bodo prikazovale ogljični odtis proizvodnega procesa, piše Politico. Prvi sektor, ki bo deležen teh oznak, bo jeklarska industrija, saj Komisija obljublja hitro ukrepanje. Oznake bodo temeljile na obstoječih podatkih iz trga ogljika, kar naj bi preprečilo dodatne administrativne obremenitve za podjetja. S temi ukrepi želi EU ne le spodbuditi zeleno proizvodnjo, temveč tudi povečati preglednost in privlačnost evropskih izdelkov na trgu.

Energija kot gonilo sprememb

Poleg kvot in oznak je pomemben del strategije osredotočen na energijo. EU si prizadeva znižati stroške energije in pospešiti prehod na obnovljive vire. Osnutek predlaga, da bi do leta 2030 delež električne energije v gospodarstvu narasel s sedanjih 23 odstotkov na 32 odstotkov, kar bi zahtevalo letno dodajanje 100 gigavatov novih zmogljivosti obnovljive energije. Za dosego tega cilja Komisija napoveduje novo zakonodajo za hitrejšo izdajo dovoljenj za projekte obnovljive energije ter sveženj ukrepov za posodobitev električnih omrežij.

Evropska investicijska banka (EIB) bo imela ključno vlogo pri financiranju teh projektov, saj bo podpirala naložbe v infrastrukturo in dolgoročne energetske pogodbe za industrijo. Čeprav zneski podpore še niso natančno določeni, osnutek obljublja tudi kratkoročne finančne olajšave za spodbujanje čiste proizvodnje. Državam članicam bodo na voljo poenostavljena pravila državne pomoči ter posebni programi za tehnologije, kot so baterije, sončna in vetrna energija.

Surovine in globalna partnerstva

Strategija se dotika tudi kritičnih surovin, ki so bistvene za zelene in digitalne tehnologije. Komisija načrtuje vzpostavitev “EU centra za kritične surovine“, ki bo omogočal skupinske nakupe za podjetja, hkrati pa predlaga ukrepe za povečanje recikliranja in omejitev izvoza odpadnih surovin. Na področju trgovine EU obljublja poenostavitev mejnega davka na ogljik ter preučuje njegovo širitev, kar naj bi zmanjšalo birokracijo in okrepilo konkurenčnost.

Poleg tega bodo nova “partnerstva za čisto trgovino in naložbe” dopolnjevala obstoječe prostotrgovinske sporazume, s čimer želi EU zgraditi strateške vrednostne verige s partnerji po svetu. Na področju delovne sile se osnutek osredotoča na prekvalifikacijo, da bi industriji zagotovil potrebne kadre, čeprav temu posveča manj pozornosti kot drugim stebrom.

Portal24; Foto: Pixabay/marcinjozwiak/fotografija je simbolna

Exit mobile version