EU: Države članice podaljšale ukrepe proste trgovine z Ukrajino

Foto: Pexels

EU: Države članice podaljšale ukrepe proste trgovine z Ukrajino

Države članice Evropske unije (EU) so dosegle pomemben dogovor o podaljšanju ukrepov proste trgovine z Ukrajino do junija 2025. Kmetijski izvoz za Ukrajino predstavlja vitalni vir prihodkov, izid pogajanj pa medtem odraža otrdel pristop, saj so v dogovor vključeni dodatni zaščitni ukrepi za “občutljive” izdelke, kot so perutnina, jajca, sladkor, oves, koruza, zdrob in med, na katere bodo uvedene carine, če njihov uvoz preseže povprečje zadnjih treh let. Ta poteza državam članicam omogoča lažjo uporabo “popravnih ukrepov” pri tržnih pretresih, kar pa lahko vodi do nacionalnih prepovedi.

Dogovor prihaja ob času protestov kmetov po vsej Evropi, ki so izrazili skrb zaradi nelojalne konkurence s strani ukrajinskih proizvodov, s prvotnim nasprotovanjem iz držav vzhodne Evrope, kot so Poljska, Madžarska in Slovaška, ki se je razširilo tudi v druge dele Evrope, vključno s Francijo. Premik je poudaril zapletenost doseganja dogovora, ki zahteva kvalificirano večino, s posebnim pritiskom na Belgijo, ki trenutno predseduje Svetu. Belgija je predstavila novo kompromisno besedilo, ki je omogočilo sklenitev dogovora, s čimer se je zagotovil “uravnotežen pristop med podporo Ukrajini in zaščito kmetijskih trgov EU,” kot je bilo objavljeno na družbenih omrežjih.

Dolgotrajni spor

Ukrajina, ena izmed vodilnih svetovnih izvoznic osnovnih kmetijskih surovin, kot so sončnično olje, ječmen, koruza in pšenica, se sooča s težavami pri izvozu svojih proizvodov zaradi vojne z Rusijo in blokade Črnega morja. To stanje je resno ogrozilo njeno zmožnost pridobivanja ključnih prihodkov in dostopa do tuje valute. V odziv na to krizo je EU junija 2022 odpravila vse preostale carine in kvote na ukrajinski uvoz, kar pa je povzročilo nenadno povečanje uvoza ukrajinskih žit v sosednje države. Našteto pa je sprožilo proteste tamkajšnjih kmetov, ki so se pritoževali nad nizkocenovnimi uvozi.

Situacija je eskalirala aprila 2023, ko so Poljska, Madžarska in Slovaška nenadoma uvedle prepovedi za uvoz določenih kmetijskih proizvodov iz Ukrajine, kar je sprožilo verižno reakcijo, saj so Romunija in Bolgarija naznanili, da bi lahko sledili njihovemu primeru. Evropska komisija je te poteze ostro obsodila kot nesprejemljive in nezakonite, kar je dodatno zaostrovalo napetosti znotraj bloka.

Predlog podaljšanja ukrepov

V odgovor na te izzive je Komisija januarja predlagala podaljšanje ukrepov proste trgovine do junija 2025, z dodanimi spremembami za “popravne ukrepe” v primeru tržnih motenj. Predlagan je bil nov zaščitni mehanizem za “občutljive” izdelke, kot so perutnina, jajca in sladkor, s samodejno aktivacijo “zavor v sili”, če uvoz teh izdelkov preseže določene ravni.

Po dolgotrajnih pogajanjih sta Svet in Parlament dosegla dogovor z več ključnimi popravki. Na seznam “občutljivih izdelkov” so dodali oves, koruzo, zdrob in medu, uvedbo tarif v 14 dneh namesto 21, in obljubo Komisije za izboljšano spremljanje tržnih pretresov. Poljska in Francija ter njune zaveznice kljub temu niso bile zadovoljne, saj so si prizadevale za dodatne spremembe. Slednje pa je povzročilo zlom začasnega dogovora.

Nedavni kompromis razširja referenčno obdobje do drugega semestra leta 2021, a iz seznama “občutljivih izdelkov” izključuje pšenico, s čimer se želi doseči “zelo, zelo občutljivo ravnotežje”. Kljub doseganju tega dogovora med Svetom in Parlamentom je potrebno nadaljnje pogajanje in ratifikacija, zaradi česar je možnost zadnjih trenutkov presenečenja še vedno prisotna.

[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pexels