EU gospodarstvo ima po dveh letih vrača v trgovinski presežek
Trgovinska bilanca med Evropsko unijo in preostalim svetom se je po šestih zaporednih četrtletjih primanjkljaja vrnila v presežek. Premik se je zgodil v drugem četrtletju tega leta, ko je blok zabeležil skromen presežek v višini 1 milijarde evrov, kaže novo poročilo, ki ga je objavil Eurostat.
Svetovna prodaja kemikalij, strojev, vozil, hrane in pijače, proizvedenih v EU, je bila glavna gonilna sila za naraščajoči trend. Slednja pa je uspela izravnati nakupe energentov, kot sta plin in nafta, katerih cene ostajajo zaradi ruske vojne v Ukrajini izjemno visoke.
Trgovinska bilanca pojasnjuje delež izvoza in uvoza v gospodarstvu. Ko država ali v tem primeru skupina držav izvozi več blaga, kot ga uvozi, ima presežek ali pozitivno trgovinsko bilanco. Nasprotno, ko uvozi več kot izvozi, ima primanjkljaj ali negativno trgovinsko bilanco.
Te številke se včasih navajajo za opis zdravja gospodarstva, vendar strokovnjaki opozarjajo, da so preveč poenostavljene in ne upoštevajo drugih dejavnikov, kot so rast, zaposlovanje ali produktivnost. Na primer, Združene države Amerike, največje gospodarstvo na svetu, neprekinjeno beležijo trgovinski primanjkljaj že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. V primeru Evropske unije je blok večino leta 2010, ko so se države članice obrnile k izvozu kot izhodu iz finančne krize, zabeležil stalen presežek. A ta usmeritev se je ob izbruhu energetske krize nenadoma končala.
EU odvisnost od tujih proizvajalcev fosilnih goriv
EU je močno odvisna od tujih proizvajalcev fosilnih goriv in zato občutljiva na močna nihanja cen na svetovnih trgih. Od sredine leta 2021 je bil blok prisiljen plačati zajeten račun, da bi zagotovil oskrbo z energijo, ohranil delovanje gospodarstva in se izognil strašnemu scenariju izpadov električne energije ali racionalizacije.
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) je EU lani samo za nakup plina plačala blizu 400 milijard evrov. Denar je bil namenjen zamenjavi ruskih dobav, ki so bile do vojne znane po nizki ceni.
Nakupovalni pohod je drastično omajal trgovinsko bilanco in blok pahnil v najvišji trgovinski primanjkljaj od uvedbe enotne valute.
Trgovinski primanjkljaj 27 držav članic je v tretjem četrtletju 2022 dosegel 155 milijard evrov, kar je največ v zgodovini. Po tem so se tokovi začeli stabilizirati, saj so se volatilnost in špekulacije na energetskih trgih zmanjšale.
Ker je EU porabila manj za nakup plina in nafte, si je trgovinska bilanca opomogla in dosegla presežek v drugem četrtletju letos, ko je blok zabeležil 15,6-odstotni padec uvoza nabave energentov v primerjavi s prejšnjim obdobjem.
