Evropski voditelji so v nedeljo, 22. junija 2025, pozvali Iran, naj se vzdrži dejanj, ki bi lahko dodatno destabilizirala Bližnji vzhod. Izjava je sledila nočnim ameriškim napadom na iranske jedrske objekte, ki so še dodatno zaostrili napetosti v regiji. Voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije, znani kot skupina E3, so v skupni izjavi poudarili, da Iran ne sme posedovati jedrskega orožja in mora prenehati ogrožati regionalno varnost.
Voditelji E3 so v izjavi izrazili zaskrbljenost zaradi stopnjevanja konflikta med Iranom in Izraelom, ki se je zaostril po izraelskih napadih na iranske jedrske objekte 13. junija 2025. Po poročanju Reutersa so evropski voditelji pozvali k takojšnjim pogajanjem, ki bi naslovila vprašanja iranskega jedrskega programa.
“Jasno smo poudarili, da Iran nikoli ne sme imeti jedrskega orožja in ne sme več ogrožati regionalne varnosti,” so zapisali v izjavi. Dodali so, da so pripravljeni prispevati k diplomatski rešitvi v sodelovanju z vsemi stranmi.
Poleg tega so evropski voditelji izrazili podporo Izraelovi pravici do samoobrambe, a poudarili, da mora biti ta v skladu z mednarodnim pravom. Nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron so se strinjali, da je nujna vrnitev k diplomaciji, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo.
Prizadevanja za pogajanja v Ženevi
V petek, 20. junija 2025, so se zunanji ministri Francije, Nemčije, Velike Britanije in visoka predstavnica Evropske unije Kaja Kallas sestali z iranskim zunanjim ministrom Abbasom Araghchijem v Ženevi. Cilj srečanja je bil prepričati Iran, naj omeji svoj jedrski program in zagotovi, da bo uporabljen izključno v civilne namene. Evropski diplomati so želeli preizkusiti iransko pripravljenost za pogajanja, kljub temu da Izrael ni nakazal namere po prekinitvi napadov.
Iranski zunanji minister je evropske predloge označil za “nerealistične”, saj naj bi pogajanja pod izraelskimi bombnimi napadi bila otežena. Kljub temu so vse strani izrazile pripravljenost za nadaljevanje pogovorov, čeprav nov datum srečanja še ni bil določen.
Evropski diplomati so poudarili, da je čas za diplomatsko rešitev omejen, saj je ameriški predsednik Donald Trump postavil dvotedenski rok za odločitev o morebitni vključitvi ZDA v izraelsko vojaško kampanjo.
Napetosti in mednarodni odzivi
Konflikt med Iranom in Izraelom se je začel zaostrovati po izraelskih napadih na iranske jedrske objekte, ki so bili odziv na iranske raketne napade na Izrael. Teheran je svaril ZDA, Veliko Britanijo in Francijo, naj se ne vmešavajo v konflikt, sicer bodo tarča povračilnih ukrepov.
Medtem je Izrael napovedal nadaljevanje napadov, dokler iranski jedrski program ne bo v celoti onemogočen. Evropski voditelji so ob tem izrazili podporo delu Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in pozvali Iran k polnemu sodelovanju z agencijo.
Poudarili so, da iranski jedrski program presega civilne namene in krši določila Skupnega celovitega akcijskega načrta (JCPOA) iz leta 2015. Evropska prizadevanja za dialog so kljub pomanjkanju takojšnjih rezultatov še vedno osredotočena na preprečevanje širše vojne v regiji.
Ana Koren
Foto: Pixabay/USA-Reiseblogger
