Evropska komisija išče pravno rešitev, kako obiti madžarsko blokado in omogočiti, da bi 140 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev namenili Ukrajini. Pravni strokovnjaki proučujejo možnost, da bi odločitev sprejeli s kvalificirano večino, s čimer bi Budimpešta izgubila možnost veta.
Načrt Evropske unije, da bi sredstva iz naslova sankcij proti Moskvi uporabili kot obliko tako imenovanega odškodninskega posojila za Kijev, se je znašel pred resno oviro. Madžarski premier Viktor Orbán že dalj časa nasprotuje ostrim ukrepom proti Rusiji in dosledno blokira pobude, ki bi povečale obseg evropske pomoči Ukrajini. Po dosedanjih pravilih bi bil za sprejem tovrstne odločitve nujen soglasen dogovor vseh 27 članic, kar Orbánu omogoča, da poseže z vetom.
Kot navaja Politico, pa se Evropska komisija pri svojem poskusu opira na pretekle sklepe Evropskega sveta. Decembra lani so se namreč voditelji EU, vključno z Orbánom, strinjali, da mora rusko premoženje ostati imobilizirano, dokler Moskva ne preneha z agresijo proti Ukrajini in ne povrne povzročene škode.
Komisija meni, da ta izjava predstavlja zadostno podlago za spremembo postopka odločanja – od soglasja k kvalificirani večini. V sporočilu veleposlanikom EU je zapisala, da bi bil za takšen pristop nujen politični dogovor na visoki ravni vseh ali večine držav članic.
Belgijski pomisleki glede Eurocleara
V razpravo se je vključila tudi Belgija, kjer se nahaja večina zamrznjenih ruskih sredstev, ki jih hrani finančna institucija Euroclear. Belgijski premier Bart De Wever je ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku dejal: „Vzeti Putinov denar in prepustiti tveganja nam. To se ne bo zgodilo, naj bom glede tega zelo jasen.“
Dodal je, da bi odvzem denarja lahko omajal zaupanje v evroobmočje: „Če bodo države videle, da lahko denar centralnih bank izgine, če se bo evropskim politikom to zdelo primerno, se bodo morda odločile, da bodo svoje rezerve umaknile iz evroobmočja,“ njegove besede povzema Politico.
Kljub temu je De Wever izpostavil pripravljenost za razpravo o rešitvah. Belgija načeloma podpira ukrepe proti Rusiji, a zahteva mehanizme, ki bi zmanjšali finančno tveganje za lastne institucije. Po informacijah Politica naj bi ena od možnih rešitev temeljila na skupno podpisanih evropskih zadolžnicah, s katerimi bi članice EU jamčile za sredstva, ki bi jih Euroclear prenesel Ukrajini.
Priprave na razprave v Københavnu
Evropski voditelji bodo prihodnji teden na srečanju v Københavnu opravili neformalne razprave o predlaganem posojilu. Uradne odločitve se pričakujejo konec oktobra, ko bo predviden vrh EU, finančni ministri pa bodo 10. oktobra v Luksemburgu dobili priložnost, da podrobneje ocenijo predlog.
„Cilj [v Københavnu] je zbrati zadostno podporo drugih držav za izolacijo Orbána,“ je za Politico povedal evropski diplomat, ki je želel ostati anonimen. Med državami, ki so že izrazile podporo načrtu Evropske komisije, so Nemčija, Poljska, Španija ter baltske države, ki neposredno mejijo na Ukrajino. Po drugi strani sta Francija in Italija za zdaj previdni in opozarjata, da bi uporaba zamrznjenih državnih sredstev lahko ustvarila nevaren precedens.
Tudi Slovaška bi se lahko pridružila Madžarski v nasprotovanju. Nova vlada v Bratislavi je naklonjena bolj zadržanemu pristopu do Moskve, kar povečuje možnosti, da bo koalicija skeptikov širša, kot si želi Bruselj.
Bruselj tvega politični precedens
Večina zamrznjenega ruskega državnega premoženja je bila sprva vložena v zahodne državne obveznice, ki so medtem zapadle v gotovino. Denar se zdaj nahaja na depozitnem računu pri Evropski centralni banki. Komisija v svojih dokumentih poudarja, da bi posojilo Ukrajini izplačevali v tranšah in ga namenili za evropsko obrambno sodelovanje ter pokrivanje proračunskih potreb Kijeva.
Politico navaja, da bi morebitna blokada Budimpešte pomenila, da bi zamrznjeni denar lahko sčasoma znova postal dostopen Moskvi, stroške posojila pa bi morale kriti evropske prestolnice. Pravna rešitev, ki jo preučuje Komisija, naj bi to tveganje zmanjšala, a hkrati sproža vprašanja o legitimnosti tovrstne uporabe starih političnih izjav.
Eden od evropskih diplomatov je opozoril: „Madžarska ima dovolj razlogov za sodni postopek.“ Drugi je dodal, da „če skeptiki ne preobrnejo mnenja, ni Orbánovega vprašanja“.
Foto: Pixabay
