EU izgnala skoraj 500 ruskih vohunov, Rusija menja taktiko
Evropske države so nedavno izgnale skoraj 500 ruskih vohunov, ki so sicer delovali označeni kot diplomati. Kljub temu pa poročila kažejo na zaskrbljujoče znake, da Rusija spreminja svoje strategije vohunjenja, pri čemer se vse bolj zanaša na sodobno tehnologijo in t.i. “potovalne agente”. Analiza nemške medijske hiše Deutsche Welle (DW) razkriva, da tradicionalne metode vohunjenja morda zamenjujejo bolj prikrite in tehnološko napredne pristope.
V Bonnu, na lokaciji ruskega generalnega konzulata, so opazili več običajnih in satelitskih anten, ki kljub svojemu obrabljenemu videzu skrivajo najsodobnejšo komunikacijsko in vohunsko tehnologijo. Po navedbah varnostnih virov naj bi te strukture na strehah zgradb predstavljale ključno komponento ruskega obveščevalnega delovanja v Nemčiji.
Sprememba strategije je postala še posebej očitna po masovnem izgonu ruskih vohunov iz evropskih držav, zaradi česar je Rusija omejila svoje osebje v Nemčiji na 350 ljudi. Ta ukrep je vključeval diplomate, učitelje in zaposlene v različnih fundacijah. Kot odgovor na to omejitev je nemška vlada odredila zaprtje ruskega konzulata, medtem ko je Putinov režim odločno obdržal veleposlaništvo v Berlinu in generalni konzulat v Bonnu. Ta poteza ima dolgoročne posledice tako za konzularno delo kot za obveščevalne operacije.
Raziskava, ki so jo opravili WDR, NDR in dnevnik “Süddeutsche Zeitung”, kaže na temeljite spremembe v delovanju ruskih tajnih služb po začetku agresije na Ukrajino. Izgon več deset vohunov, ki so delovali pod diplomatsko krinko, je bil resen udarec za Moskvo, ki se zdaj zdi, da se zanaša na manj opazne in tehnološko dovršene metode za nadaljevanje svojih obveščevalnih dejavnosti v tujini.
Osredotočenost na preostalo osebje
Glede na novinarsko preiskavi je v Nemčiji še vedno akreditiranih približno 20 ruskih vohunov, ki uradno delujejo kot diplomati. Vendar, kot kaže, njihova prisotnost sama po sebi ne zadošča več za izvajanje kompleksnih vohunskih operacij. Nemške varnostne službe namreč trdijo, da tesno spremljajo te preostale člane osebja, kar kaže na visoko stopnjo protivohunske budnosti v državi.
V preteklosti so bili v diplomate preoblečeni vohuni vedno pod drobnogledom nemškega urada za zaščito ustavnega reda. Njihov diplomatski status jih ščiti pred kazenskim pregonom in jih je običajno postavljal v središče obveščevalnih dejavnosti za novačenje virov. Po ocenah nemške protiobveščevalne službe naj bi bil vsak tretji član ruskega diplomatskega osebja v Nemčiji dejansko vohun.
Do ruske invazije na Ukrajino so se nemški politiki običajno izogibali sprejemanju strožjih ukrepov proti ruskim vohunom, da ne bi ogrozili že tako krhkih diplomatskih odnosov. Vedelo se je, da bo Rusija kot povračilni ukrep izgnala enako število nemškega diplomatskega osebja.
Izgon ruskih diplomatov
Diplomatska previdnost je bila opuščena aprila 2022, ko je Nemčija izgnala 40 ruskih diplomatov, naslednje leto pa še 30, vključno z več tehničnim osebjem. Podobne ukrepe so sprejele tudi druge evropske države, kar je v zadnjih dveh letih privedlo do izgona skoraj 500 vohunov, kar je močno zmanjšalo dolgoletno vzdrževano rusko vohunsko mrežo v Evropi.
Da bi nadomestila izgubljeno osebje, Rusija delno premešča vohune iz drugih regij, na primer iz Afrike, v Evropo. Nizozemska obveščevalna služba je opozorila na infiltracijo agentov z lažnimi identitetami, preoblečenih v poslovneže. Rusija se zanaša tudi na podporo držav s prijateljskimi vladami, kot sta Madžarska in Srbija, ter je po nekaterih poročilih postala bolj aktivna v Turčiji, Dubaju in Severni Afriki. Poleg tega je Putinov režim osumljen sodelovanja z organiziranim kriminalom, kar predstavlja novo dimenzijo v že tako zapleteni mreži globalnih vohunskih operacij.
Bolj brutalen pristop
Od začetka ruske invazije na Ukrajino v februarju 2022 je Moskva sprejela “strožji pristop” do svojih vohunskih operacij v Evropi, kot opozarja nemški urad za zaščito ustavnega reda. Ta novi pristop vključuje bolj brezvestne operacije, pri čemer Kremelj upošteva možnost aretacije svojih agentov. Med takšne operacije spada tudi nedavno razkritje prestreženega pogovora nemških generalov o raketah “Taurus”, ki je bil uporabljen za ustvarjanje nesoglasij med zahodnimi silami.
Poleg tega se je okrepilo tudi širjenje lažnih novic in sprožile so se obsežne kampanje dezinformacij. Nedavno so bili odkriti poskusi vzpostavitve mrež za politični vpliv na Poljskem in Češkem, pri čemer so nekateri politiki, kot je primer politika AfD Petra Bystrona, menda novačeni z denarjem. Pobegli Jan Marsalek, nekdanji visoki uslužbenec nemške finančne storitve, obtožen finančnih malverzacij, naj bi upravljal omrežje agentov po vsej Evropi.
Generalni konzulat v Bonnu igra za Rusijo posebno vlogo, saj se velik del nemškega obrambnega ministrstva nahaja v tem mestu, poleg tega pa Bonn gosti tudi številne mednarodne organizacije, katerih delovanje je predmet ruskega zanimanja. Zaradi svoje geografske lege je Bonn idealno izhodišče za ruske agente za hitra potovanja v sosednje države, kot so Francija, Nizozemska, Luksemburg in Belgija.
Belgija krepi protivohunske napore
Bruselj, kot sedež Evropske unije in Nata, ostaja ključna tarča za rusko obveščevalno delovanje. Vendar je Belgija v odgovor na to nedavno okrepila svoje protiobveščevalne dejavnosti. To pomeni, da ima Bonn za Moskvo še pomembnejšo vlogo, saj agenti, ki so tam nameščeni, niso nujno na radarju belgijskih služb. Agenti iz Bonna se lahko tako svobodneje gibljejo in kontaktirajo potencialne vire informacij, ne da bi to avtomatsko povzročilo diplomatske težave v primeru odkritja, saj teoretično niso akreditirani kot uslužbenci veleposlaništva v državi, v kateri delujejo.
Vloga Avstrije
Varnostni krogi prav tako poudarjajo, da ima posebno vlogo v ruskih operacijah v Nemčiji diplomatsko osebje, akreditirano v Avstriji. Vlada na Dunaju namreč ni sodelovala pri obsežnih izgonih ruskih veleposlaniških uslužbencev. Do zdaj je Avstrijo moralo zapustiti le osem ruskih vohunov, čeprav se ocenjuje, da na Dunaju deluje do 100 ruskih agentov, akreditiranih kot diplomati.
[Vir: Deutsche Welle]; Portal24; Foto: Pixabay
