EU ne bo priznala “demokratične legitimnosti” Nicolása Madura

EU ne bo priznala “demokratične legitimnosti” Nicolása Madura

Zunanji ministri Evropske unije so se v četrtek, 29. avgusta, odločili, da ne bodo priznali “demokratične legitimnosti” venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki je bil ponovno izvoljen na spornem glasovanju prejšnji mesec. To odločitev je po srečanju ministrov v Bruslju oznanil visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell.

Borrell je pojasnil, da je bila ta odločitev sprejeta zaradi nespoštovanja pozivov venezuelskega nacionalnega volilnega organa, naj zagotovi verodostojne podatke, ki bi podprli Madurove trditve o zmagi. “Ne moremo sprejeti legitimnosti Madura kot izvoljenega predsednika,” je dejal. Borell je dodal, da čeprav bo Maduro de facto ostal predsednik, EU zavrača priznanje njegove demokratične legitimnosti zaradi nepreverljivih volilnih rezultatov.

Sporna zmaga

Maduro, ki je na oblasti od leta 2013, je bil 28. julija s strani venezuelskega volilnega sveta razglašen za zmagovalca volitev, vendar volilni svet ni objavil popolnih volilnih izidov. Opozicija pa je predstavila izračune, ki kažejo na prepričljivo zmago njihovega kandidata Edmunda Gonzáleza Urrutie, kar je še dodatno poglobilo politično krizo v državi.

Edmund González Urrutia se je zasedanja ministrov EU udeležil prek video povezave, kar kaže na resnost razmer v Venezueli in podporo EU opoziciji v državi. Borrell je ob tem poudaril, da ta odločitev EU nima takojšnjih praktičnih posledic, saj EU zaradi volitev ni uvedla nobenih sankcij proti Venezueli. Kljub temu pa je ta poteza po njegovih besedah “močna izjava” s strani EU, ki predstavlja približno 450 milijonov ljudi.

Borrell, nekdanji španski zunanji minister, je tudi večkrat zahteval objavo zapisnikov o glasovanju ter pozval k prenehanju političnega preganjanja in dialogu med nasprotniki. Maduro ga je zaradi teh pozivov med svojimi shodi večkrat kritiziral.

Volitve in posledični protesti so v Venezueli povzročili velike nemire, ki so privedli do smrti najmanj 27 ljudi. Skupina za človekove pravice Foro Penal poroča, da so kot politične zapornike zaprli približno 1.780 ljudi, med njimi tudi 114 mladoletnikov. Poleg tega je bilo pridržanih več opozicijskih voditeljev, kar kaže na resnost političnih razmer v državi.

[Vir: Euractiv]; Portal24; Foto: Freepik