Kaj prinaša nova evropska medijska zakonodaja, ključni poudarki in kdo jo bo nadziral?
Ta teden je ena od ključnih tem v Evropskem parlamentu postala nova medijska zakonodaja, ki jo je pripravila Evropska komisija. Predlog zakona je bil nato v Evropskem parlamentu dodatno obdelan s številnimi spremembami, ki vplivajo na vsak aspekt zakonodaje.
Gre za Uredbo, kar pomeni, da bo ta predpis zavezujoč za vse države enako in ga ni treba posebej prenašati v slovenski pravni red. To je ključno dejstvo, ki bo omogočilo enotno izvajanje predpisa na ravni celotne Evropske unije.
Kljub temu, da zakon seveda ni popoln, predstavlja izjemno močno orodje, ki bi lahko v prihodnosti prineslo več prostora za neodvisne medije, boljšo zaščito novinarjev, razkritje nepreglednega lastništva medijev in preprečitev političnega vmešavanja.
Gre za Uredbo, kar pomeni, da bo ta predpis zavezujoč za vse države enako in ga ni potrebno posebej prenašati v slovenski pravni red.
Novi Evropski odbor za medije
Natančneje, Uredba predvideva ustanovitev posebnega Evropskega odbora za medije, ki bo odgovoren za nadzor nad izvajanjem zakonodaje. Sestavljen bo iz predstavnikov vseh držav članic, kar zagotavlja raznolikost in širino. Še pomembnejše pa se zdi, da je nadzor umaknjen iz rok Evropske komisije. Glede na posledice vpletanja Vere Jourove v slovensko pravosodje v času, ko je Ustavno sodišče odločalo o sprostitvi zadržanja izvajanja novega zakona o RTV, bi takšen umik nadzora lahko bil pozitiven.
Prav na tovrstne poteze, predvsem pa na dejstvo, da se Evropska komisija oz. komisarka Vera Joureva v pripravljenem zakonu zavzema za eno, v slovenskem primeru pa deluje ravno obratno, je med razpravo na plenarnem zasedanju opozorila tudi evropska poslanka Romana Tomc:
V Sloveniji torej lahko, skupaj z ostalimi evropskimi državami, samo upamo, da bo ta Evropski odbor za medije deloval uravnoteženo in bo prispeval k učinkovitemu izvajanju medijske zakonodaje na ravni Evropske unije.
Kaj nova uredba prinaša?
Poudarimo nekaj ključnih elementov, ki jih prinaša nova uredba:
- Uredniška svoboda: Uredba zahteva popolno uredniško svobodo, z jasno določenim postopkom izbire vodstva brez političnih vmešavanj. Mandat vodstva je zaščiten do rednega izteka, kar preprečuje manipulacije, kot so se dogajale v primeru spremembe zakona v Sloveniji.
- Preglednost lastništva: Ponudniki medijskih storitev bodo morali zagotoviti popolno preglednost lastništva, ki bo javno dostopno. S tem se preprečuje zamegljevanje lastništva in nedovoljene povezave, ki bi lahko koncentrirale medije v rokah enega dejanskega lastnika.
- Objava sredstev za oglaševanje: Javne institucije bodo morale objaviti podatke o tem, koliko sredstev namenjajo oglaševanju v posameznih medijih. To bo preprečilo prikrito financiranje in zagotovilo boljšo razpršenost sredstev med različne medije.
- Zaščita novinarjev: Novinarji bodo bolj zaščiteni, saj bo strogo prepovedano njihovo nadziranje, sledenje in »špijonaža« z namenom blatenja, zastraševanja ter izsiljevanja. To bo preprečilo prakse, ki so bile razkrite tudi v primeru novinarke časopisa Delo v Sloveniji.
- Pošteno merjenje spremljanja medijev in odgovornost spletnih platform: Uredba prinaša tudi zahteve glede poštenega merjenja spremljanja medijev ter večje odgovornosti spletnih platform.
Čeprav obstajajo nekateri pomisleki, je uredba očitno potrebna. V Sloveniji je to še posebej očitno, saj se nepravilnosti dogajajo pogosteje kot v drugih državah, ki veljajo za bolj demokratične.
Miha Kovač
