Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve Kaja Kallas bo ta teden na zasedanju Sveta za zunanje zadeve v Bruslju predstavila seznam desetih možnosti, s katerimi bi se EU lahko odzvala na izraelske kršitve pridružitvenega sporazuma. Med predlogi so začasna ukinitev potovanj brez vizumov za izraelske državljane ter prepoved uvoza izdelkov iz judovskih naselij. Kljub temu pa med državami članicami ni soglasja o uvedbi ukrepov.
Dokument, v katerega je vpogledal Euronews, vključuje tudi druge predloge, kot so začasna ustavitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, prekinitev političnega dialoga ali omejitev izraelske udeležbe v programih EU. Za takšne ukrepe bi bila potrebna soglasna odločitev vseh 27 držav članic.
Nekateri ukrepi bi sicer lahko bili sprejeti z glasovanjem kvalificirane večine, kar pomeni vsaj 55 odstotkov držav članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU. Sem sodijo, med drugim, “začasna ustavitev trgovinskih preferencialov” ter zaustavitev veljavnosti letalskega sporazuma med EU in Izraelom.
Seznam je razširjen nabor ukrepov, ki so sledili pregledu klavzule o človekovih pravicah iz pridružitvenega sporazuma. EU je v analizi ugotovila, da Izrael s svojim ravnanjem v Gazi in na Zahodnem bregu krši določbe sporazuma.
Po neuradnih informacijah je Kallas sprva načrtovala predlog petih ukrepov, a se je pozneje odločila vključiti tudi ukrepe, ki jih lahko države članice sprejmejo samostojno – brez formalnega predloga Evropske komisije.
Razhajanja med državami članicami
Diplomatski viri so za Euronews povedali, da trenutno ni široke podpore nobenemu izmed predlogov, predvsem zaradi politične razdeljenosti med državami članicami. Medtem ko države, kot so Irska in Španija, pozivajo k odločnejšemu odzivu in so že uvedle omejitve na uvoz iz izraelskih naselij, številne druge – med njimi Nemčija, Madžarska, Češka in Italija – opozarjajo, da je za ukrepanje prezgodaj.
Del držav poudarja, da bi morala EU najprej oceniti učinek nedavno dogovorjenega humanitarnega sporazuma z Izraelom. Po besedah tiskovnega predstavnika Kaje Kallas je Izrael v okviru tega sporazuma med drugim odprl mejni prehod Zikim, omogočil dostavo goriva in popravil vodovodne povezave, ki vodijo v Gazo. Dogovor naj bi omogočil tudi ponovno uporabo dostavne poti prek Jordanije.
“Če bomo do torka videli nekaj rezultatov, mislim, da bo to pomemben znak s strani Izraela, da so se s tem strinjali in da so pripravljeni to izvesti,” je za Euronews dejal eden od diplomatov. Več virov je ob tem poudarilo, da bo pripravljenost držav za ukrepanje v veliki meri odvisna od tega, ali bo Izrael dogovor tudi dejansko izvajal na terenu.
Kljub dogovoru pa po poročanju diplomatskih virov izraelski zračni napadi in blokada Gaze še vedno potekajo. Izraelska vojska je ofenzivo začela oktobra 2023, po napadu palestinskega gibanja Hamas, v katerem je bilo ubitih približno 1200 ljudi, več kot 250 pa ugrabljenih.
Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi, ki ga nadzoruje Hamas, je bilo od začetka izraelskih napadov ubitih več kot 57.800 ljudi.
Medtem ko Kallas poziva k odločnemu odzivu, številne države članice EU ostajajo previdne, poudarjajoč potrebo po nadaljnji analizi razmer in spoštovanju dogovorjenih humanitarnih obveznosti.
Foto: Wikimedia/EU
