EU po padcu Asada prekinja stike s sirskimi osvoboditelji
Padec režima Baširja al Asada predstavlja prelomnico v dolgoletni državljanski vojni v Siriji in zahteva spremembe v pristopu Evropske unije. EU se je tako pred izzivom, kako pristopiti k novim oblastem v Siriji, pri čemer ključne dileme vključujejo odnose z uporniškimi silami, zaščito človekovih pravic in migracijske politike.
Evropska unija trenutno ne vzpostavlja neposrednih stikov z Hayat Tahrir al-Sham (HTS). HTS je uporniška skupino, ki je odigrala osrednjo vlogo pri strmoglavljenju Asadovega režima. Tiskovni predstavnik Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) je poudaril, da EU ne sodeluje z HTS. Morebitne spremembe stališča bodo sicer odvisne od prihodnjih dejanj skupine.
HTS, ki jo vodi Abu Muhammad al-Jolani, je islamistična militantna organizacija, ki je v preteklosti izrazila zvestobo Al Kaidi, navaja Euronews. Čeprav je skupina leta 2016 prekinila vezi s teroristično mrežo in si prizadevala za večjo legitimnost, jo še vedno spremljajo obtožbe o kršenju človekovih pravic. HTS je od leta 2014 na črnem seznamu Združenih narodov zaradi obtožb terorizma, kar vključuje tudi vse države članice EU.
Zahodne zaveznice premlevajo novo politiko
Padec Asadovega režima je sprožil intenzivne razprave med zahodnimi zaveznicami. Britanska vlada je že namignila na možnost umika HTS s seznama prepovedanih organizacij, kar nakazuje potencialno spremembo politike. Medtem EU poudarja, da bo njihovo sodelovanje odvisno od spoštovanja mednarodnega prava in zaščite človekovih pravic.
V preteklih letih so proti Asadovi diktaturi nastale številne uporniške frakcije, vključno s Sirsko narodno vojsko (SNA), ki jo podpira Turčija, ter Sirske demokratične sile (SDF), ki jih podpirajo ZDA. HTS pa ostaja ena ključnih sil, ki oblikujejo prihodnje politične razmere v državi.
Migracijske politike in vpliv na azilne postopke
Evropska unija se v luči novih razmer sooča z vprašanjem migracijskih tokov. Po podatkih UNHCR evropske države gostijo več kot milijon sirskih beguncev in prosilcev za azil, največji delež jih živi v Nemčiji. Nemčija in Avstrija sta zaradi spreminjajočih se razmer v Siriji že začasno zaustavili obravnavo prošenj za azil, kar neposredno vpliva na tisoče ljudi.
Catherine Woollard, direktorica Evropskega sveta za begunce in izgnance (ECRE), opozarja na nevarnost prezgodnje vrnitve beguncev. “Vračanje ljudi mora biti varno, prostovoljno in trajno,” je dejala. EU mora po njenem mnenju zagotoviti, da se proces izvaja previdno in ob upoštevanju trenutnih razmer v Siriji.
Prihodnost politike EU do Sirije
Evropska unija od maja 2011 nima uradnih odnosov s Sirijo zaradi brutalnih zatiranj Asadovega režima. Kaja Kallas, visoka politična predstavnica EU, je poudarila, da bo prihodnje sodelovanje z oblastmi odvisno od vključenosti vseh sekt in spoštovanja mednarodnega prava. EU bo kljub temu nadaljevala z usklajevanjem dela na področjih diplomacije, varnosti in humanitarne pomoči, pri čemer bo migracijska politika igrala ključno vlogo.
Prva razprava o nadaljnjem pristopu EU do Sirije je predvidena za 16. december, ko se bodo zunanji ministri srečali v Bruslju. Do takrat ostaja vprašanje prihodnosti odnosov z novo oblastjo v Siriji odprto.
Portal24; Foto: Pixabay
