EU poslanci: Gre pri “depolitizaciji” RTV za podporo Bruslja ali ne?
Odločitev Ustavnega sodišča, ki ga vodi dr. Matej Accetto, da se izvajanje zakona o RTV več ne zadržuje, čeprav o njegovi morebitni neustavnosti še ni presodilo, dobiva velik odmev tudi v evropskem parlamentu. Posledice doma so namreč dramatične, če ne celo tragične za slovensko družbo in njeno mlado demokracijo.
Dogaja se točno to, na kar so opozarjali številni vidni predstavniki slovenske družbe. “Depolitizacija”, “očiščenje”, “osvežitev”, ipd. izrazi so postali družbena normala. Samoizpraševanje v smislu: “Kaj je zagrešila Valentina Plaskan, da jo naši menjajo?” le potrjuje obupno nizko stanje zavedanja o tem, kam slovenska barka demokracije pluje oz. bolje rečeno, tone. Da gre v primeru RTV za načrtno in koordinirano akcijo, ki presega meje Slovenije, je jasno že nekaj časa. Ne gre samo za uspešne solo agitacije nekega aktivista Marcela Stefančiča, novinarke RTV Helene Milinković ali poslanke Mojce Šetinc Pašek ob podpori predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, kot bi nekateri radi verjeli.
Obisk Vere Joureve na Ustavnem sodišču v času presojanja o ustavnosti sprejetega spornega zakona je samo po sebi presenetljivo. Za demokracijo, seveda. Po besedah številnih dobro obveščenih političnih analitikov (med drugimi npr. Edvard Kadič in Peter Gregorčič v oddaji Ura moči, Planet TV) pa gre verjetno celo za koordiniran napad na demokratične inštitucije sistema s ciljem podreditve sistemov vpliva na družbena gibanja. Kdo je Vera Jourova, smo pisali tukaj.
Romana Tomc
Da gre za nevaren precendens, je Vero Jourovo že julija letos opozorila tudi evropska poslanka Romana Tomc.
Romana Tomc je julija 2023, na plenarni seji Evropskega parlamenta v Strasbourgu, odkrito spregovorila o dogajanju. Spregovorila je o politični pristranskosti in hinavščini glede zloglasnega Poročila o vladavini prava, kjer govori o Sloveniji. Poročilo se na glavna vira informacij namreč zanaša zgolj na Mirovni inštitut in morebiti tudi Marka Milosavljevića s FDV.
S svojim odmevnim govorom je Romana Tomc takrat na laž postavila evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa. Tomc je Reyndersa soočila z njegovo pristranskostjo, politikantstvom in hinavščino. Če se izrazimo nekoliko dramatično, so njeni očitki odmevali po veliki dvorani Evropskega parlamenta kot dejanja pogumnega antičnega junaka, ki se bori proti nepremagljivim bogovom na Olimpu. V tem primeru nepremagljivimi bogovi v Bruslju. Se nam ponavlja zgodovina z Beogradom?
Od takrat do danes, torej skoraj dva meseca, se vrstijo zahteve tako Ursuli von der Leyen kot Veri Jourevi. Medtem, ko je urad Ursule von der Leyen odgovoril, se je Vera Joureva zavila v molk in preprosto ne odgovarja.
Na odgovor Ursule von der Leyen se je takoj odzvala tudi Romana Tomc. S pismom in komentarjem na družabnem omrežju.
Milan Zver in Franc Bogovič
Tudi evropska poslanca dr. Milan Zver in Franc Bogovič sta večkrat opozorila odgovorne v Evropskem parlamentu na dogajanje v Sloveniji na področju medijske svobode.
Tako je npr. dr. Milan Zver, ob sprejemu dopolnjenega predlog Akta o svobodi medijev, v začetku septembra zapisal, da si močno želi, da bo predlagan akt prispeval k izboljšanju pluralnosti in svobode medijev.
“Ostro pa obsojam dvojna merila, ki jih EU ima v primeru Slovenije, kjer brez težav spregledajo probleme s pluralnostjo medijev in popolno politično podreditvijo javne medijske hiše TV Slovenija, pri kateri je “tovariško” sodelovala celo komisarka za transparentnost Vera Jourova, ko je obiskala ustavno sodišče ravno v času odločanja o ustavnosti novele zakona o RTV.”
“Komisarka, zadolžena za transparentnost, se že več kot pet mesecev izogiba objavi podrobnosti o svojem obisku v Sloveniji, za katerega dobršen del javnosti meni, da je šlo za nedopustni intervencionizem v proces odločanja ustavnega sodišča, ki je pripeljal do popolnega političnega prevzema javnega medija. Zato se nameravam obrniti na ombudsmana in tudi na sodišče EU,” je še navedel evropski poslanec in dodal, da si bo EU morala nehati zatiskati oči pred dejstvom, da je svoboda medijev v Sloveniji močno ogrožena in da je pluralnost medijskega prostora na najnižji ravni.
Prav tako se je odzval tudi Franc Bogovič in na predsednico Ursulo vod der Leyen naslovil pismo:
Trije evropski poslanci, Romana Tomc, Milan Zver in Franc Bogovič, so zato na Evropsko komisijo glede dogajanja na RTV naslovili prednostno poslansko vprašanje. Zanimivo, da med vlagatelji ni Ljudmile Novak.
V pismu zahtevajo, da se Evropska komisija opredeli do politične kadrovske čistke na RTV Slovenija. Vprašanje se osredotoča na skrb vzbujajoče spremembe kadrov na javnem zavodu. Odstranjeni so bili vsi, ki niso ideološko naklonjeni ekstremni levici ali trenutni oblasti.
V imenu »depolitizacije« so bili namreč odstranjeni generalni direktor RTV Andrej Grah Whatmough, direktor TV Uroš Urbanija ter odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik. Slednja je sicer, vsaj uradno, odstopila sama. Odstranjena je bila tudi cela vrsta urednikov, npr. v. d. urednika portala MMC Igor Pirkovič in odgovorni urednik dnevno-informativnega programa na 2. programu, Rajko Gerič, urednik notranjepolitične redakcije Martin Nahtigal, odstranjuje pa se tudi voditelje dnevno-informativnih oddaj.
Skupno stališče poslancev je, da je stanje na RTV Slovenija zaskrbljujoče zaradi ideološko motiviranih odstranitev kadrov in morebitnih pritiskov na neodvisnost javnega medija, kar bi lahko vplivalo na pluralnost medijskega prostora. Evropska komisija bo morala odgovoriti na njihova vprašanja in se opredeliti do teh zadev v skladu z načeli svobode medijev in neodvisnosti novinarstva.
V obrazložitvi svojega vprašanja so evropski poslanci tudi izpostavili, da na RTV Slovenija zapirajo oddaje. Tiste, ki kritično obravnavajo delovanje trenutne vlade, ter napovedujejo ukinitev programov, ki raziskujejo zločine totalitarnih režimov, predvsem komunizma. To predstavlja problem. Še posebej v luči dejstva, da se Evropska komisija v okviru svojega evropskega akta o svobodi medijev zavzema za spodbujanje pluralnosti, demokratizacijo in ohranjanje neodvisnosti medijev brez političnega vmešavanja.
Kot smo že poročali TUKAJ, Dnevnika npr. ne bo več vodila Valentina Plaskan, Luka Svetina pa ne več Odmevov.
Ali bo Evropska komisija pridobila informacije o “depolitizaciji”?
Evropske poslance zato tudi zanima, ali bo Evropska komisija pridobila informacije o situaciji na RTV Slovenija. Kadrovske odločitve za zasedbo uredniških in drugih pomembnih položajev so videti, da so odvisne predvsem od politične usmeritve vladajoče oblasti. Hkrati jih zanima, kako namerava Evropska komisija zagotoviti ohranjanje pluralnosti in neodvisnosti v nacionalnih javnih medijih. Prav tako, na kakšen način bo spremljala ukrepe za zaščito uredniške neodvisnosti.
To vprašanje postavlja poudarek na pomenu svobode medijev in vprašanjih, povezanih s političnim vplivom na medijsko pokritost ter varovanjem neodvisnosti medijev v Evropski uniji.
Miha Kovač
