Svet Evropske unije, sestavljen iz finančnih ministrov držav članic, je danes dokončno odobril tretjo spremembo slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). S to potrditvijo se Sloveniji odpirajo vrata do 2,23 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, kar vključuje 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 613,25 milijona evrov posojil. Obseg posojil se je znižal s prvotnih 1,07 milijarde evrov.
Slovenija je spremembo predlagala z namenom čim boljše izrabe razpoložljivih nepovratnih sredstev. Kot pojasnjuje Urad za okrevanje in odpornost, so se »nekatere naložbe, predvidene za nepovratno financiranje, preoblikovale na način, ki omogoča maksimalno koriščenje razpoložljivih sredstev«. V primeru naložb, ki niso več izvedljive v okviru časovnih in vsebinskih okvirov NOO, je bil predlagan prehod na druge vire, predvsem evropska kohezijska sredstva.
Tretja sprememba NOO zdaj vključuje 84 ukrepov – dva manj kot prej. Število reform ostaja nespremenjeno (36), medtem ko se število naložb zmanjšuje z 50 na 48. Posodobljeni načrt zajema 200 mejnikov in ciljev, kar je prav tako nekoliko manj kot doslej (203). Za zelene cilje je namenjenih 44 odstotkov sredstev, za digitalne pa 23 odstotkov.
Energetika, železnice in izobraževanje med večjimi spremembami
Spremembe so najbolj očitne pri prerazporeditvah sredstev v energetskih in infrastrukturnih projektih. Za naložbo Krepitev distribucijskega omrežja električne energije je zdaj predvidenih 40 milijonov evrov nepovratnih sredstev (prej 30 milijonov) in 7,43 milijona evrov posojil (prej 50 milijonov evrov). Kot je zapisano, se s tem »zagotavlja 227 kilometrov novega ali rekonstruiranega distribucijskega omrežja in 613 kilometrov novega operativnega nizkonapetostnega distribucijskega omrežja«.
V železniški infrastrukturi se sredstva prav tako prilagajajo. Za projekt Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture je po novem predvidenih 216,3 milijona evrov nepovratnih sredstev (prej 191,1 milijona) in 152,66 milijona evrov posojil (prej 497,5 milijona). Obseg nadgradenj je omejen na 68,2 kilometra železniških prog – občutno manj od prvotno načrtovanih 95 kilometrov.
Na področju izobraževanja se naložba Celovita transformacija zelenega in digitalnega izobraževanja usmerja v bolj ciljno usposabljanje strokovnih delavcev. Predvideno je usposabljanje 16.000 zaposlenih v izobraževanju (prej 23.637), skupaj s 14 novimi projekti in programi za krepitev digitalnih ter finančnih znanj. Za to naložbo je predvidenih 28,76 milijona evrov (prej 42,11 milijona).
Zdravstvo in trg dela z racionalizacijo projektov
Tudi zdravstveni sektor in trg dela nista ostala nespremenjena. Projekt Učinkovita obravnava nalezljivih in kroničnih bolezni bo v Ljubljani izveden le do tretje gradbene faze nove infekcijske klinike, poleg tega pa bodo v Mariboru pridobili štiri linearne pospeševalnike. Kljub omejitvam ostaja višina sredstev enaka – 70 milijonov evrov.
V odziv na bistveno zmanjšanje števila mladih brezposelnih bo projekt Hitrejši vstop mladih na trg dela izveden v manjšem obsegu – načrtuje se subvencioniranje 1.950 zaposlitev namesto 4.000. Pri tem ostaja razpoložljivih 13,53 milijona evrov nepovratnih sredstev (prej 27,55 milijona).
Po pojasnilu ministrstva bo projekt Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče deležen dodatnih sredstev: »po novem je predvidenih 51,46 milijona evrov nepovratnih sredstev in 170,96 milijona evrov posojil«. Med drugim bo v okviru te naložbe vzpostavljen tudi državni vodarski nadzorni center.
Zadnji podatki kažejo, da je Slovenija do danes prejela že 49,34 odstotka vseh razpoložljivih sredstev. Evropska komisija je doslej odobrila vse zahtevke za plačila, pri čemer je ob zadnji oceni ugotovila, da je Slovenija uspešno izpolnila vseh 64 mejnikov in ciljev, povezanih s prvimi šestimi obroki. Za prihodnje črpanje so načrtovani še štirje obroki za nepovratna sredstva in trije za posojila, kar mora biti zaključeno do konca leta 2026.
Miha D. Kovač
Foto: Luka E/Unsplash
