EU preučuje reformo mirovne pomoči: Madžarski veto in novi predlogi
[Euronews] – Evropska unija se glede vojaške pomoči Ukrajini sooča z vedno večjimi izzivi. V prizadevanjih, da bi rešili nastalo situacijo, uradniki in diplomati Evropske unije preučujejo nov načrt za reformo Evropske mirovne pomoči (EPF). S to reformo naj bi finančni prispevki držav članic postali prostovoljni, kar bi pomenilo pomembno spremembo v primerjavi z obstoječim obveznim sistemom.
Glavni povod za predlagano reformo je Madžarska, ki je že več kot leto dni blokirala finančna sredstva v okviru EPF. Veto Budimpešte je povzročil zaostanek v višini 6,6 milijarde evrov, kar predstavlja veliko oviro pri podpori Ukrajini v njenem boju proti ruski invaziji. Premier Viktor Orbán je večkrat ostro kritiziral vojaško pomoč EU Ukrajini in jo označil za “provojno politiko”. Njegova stališča so bila dodatno potrjena z njegovim kontroverznim obiskom v Moskvi, kar je sprožilo ogorčenje znotraj EU.
Predlog, da bi prispevki v EPF postali prostovoljni, bi lahko rešil problem madžarskega veta, saj Budimpešta ne bi bila več obvezana prispevati sredstva v sklad. Po besedah uradnikov bi bil ta prehod za Madžarsko sprejemljiv, saj bi tako lahko nadaljevala svojo politiko nevmešavanja v vojno, brez obveznosti do skupnega sklada.
Možni negativni učinki reforme EPF
Kljub temu pa obstajajo pomisleki glede širših posledic predlagane reforme. Diplomati opozarjajo, da bi prostovoljni prispevki lahko postavili nevaren precedens in oslabilo enotno fronto EU proti Rusiji. Evropska unija je doslej temeljila na filozofiji solidarnosti in enotnega delovanja, kar bi lahko s to spremembo postalo vprašljivo. Poleg tega bi lahko bila reforma težko sprejemljiva v nacionalnih parlamentih nekaterih držav članic, ki so doslej podpirale obvezni sistem.
Diplomati so še dodali, da bi lahko predlagana reforma sprožila proračunska vprašanja, saj bi brez obveznih prispevkov obstajala nevarnost, da se zmanjša količina finančnih sredstev, namenjenih pomoči Ukrajini. Prav tako bi bilo težko predvideti, koliko od 6,6 milijarde evrov blokiranih sredstev bi se dejansko sprostilo v primeru uvedbe prostovoljnega prispevanja.
Vloga Madžarske in OTP Banke v sporu
Madžarski veto na vojaško pomoč Ukrajini sega v maj 2023, ko je ukrajinska protikorupcijska agencija OTP Banko, največjo madžarsko banko, uvrstila na črni seznam kot “mednarodnega sponzorja vojne”. Ta oznaka je razjezila Orbánovo vlado in povzročila spor med Madžarsko in Ukrajino. Čeprav je bila banka OTP kasneje odstranjena s seznama, je Madžarska ohranila svoj veto in zahtevala “brezpogojna” jamstva, da se to ne bo ponovilo.
Kljub trenutnemu zastoju Evropska unija ne opušča prvotnega načrta, da bi Madžarsko prisilila k umiku veta. Vendar pa Bruselj priznava, da napetosti med Evropsko komisijo in Orbánovo vlado vztrajajo, kar kaže, da rešitev morda ni v bližnji prihodnosti. Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve, Josep Borrell, je julija priznal, da je “izgubil upanje”, da bo Orbán popustil, in situacijo opisal kot “čisto sramotno”.
Portal24; Foto: Pexels