EU uvaja povračilne carine na ameriško blago: od mandljev do jaht
Evropska unija (EU) je sprejela odločitev o uvedbi povračilnih 25-odstotnih carin na ameriško blago, vredno 21 milijard evrov, kot odgovor na carinske ukrepe ZDA, ki jih je februarja napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Carine, ki bodo zajemale široko paleto izdelkov, in sicer od mandljev do jaht, bodo stopile v veljavo postopoma: prve dajatve se bodo začele pobirati 15. aprila, večina bo veljala od 15. maja, preostanek pa od 1. decembra. EU s tem ukrepom cilja predvsem na kmetijske pridelke in izdelke iz republikanskih zveznih držav, kar predstavlja prvo evropsko povračilno dejanje proti Trumpovi trgovinski politiki.
Evropska komisija je v izjavi po pozitivnem glasovanju držav članic dejala, da so carine ZDA na jeklo in aluminij “neupravičene in škodljive”, saj povzročajo gospodarsko škodo tako EU kot ZDA in širšemu svetovnemu gospodarstvu, piše The Guardian. “Te protiukrepe je mogoče kadar koli prekiniti, če se ZDA strinjajo s poštenim in uravnoteženim izidom pogajanj,” so dodali. EU je izbrala blago, ki ga lahko enostavno nadomesti z uvozom iz drugih držav, hkrati pa so nekateri cilji strateško usmerjeni v povzročanje političnega pritiska na ključne republikanske države. Med tarčami so na primer soja iz Louisiane, govedina iz Kansasa in Nebraske ter lesni izdelki iz Severne Karoline in Georgie.
Vse države članice EU so podprle ukrepe, razen Madžarske, kjer premier Viktor Orbán velja za enega najvidnejših Trumpovih zaveznikov. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je na družbenih medijih opozoril, da bi takšni ukrepi z višanjem cen dodatno škodovali evropskemu gospodarstvu in državljanom, ter zagovarjal pogajanja kot edino rešitev.
Širši kontekst trgovinskih napetosti
Odločitev EU prihaja v času zaostrenih trgovinskih odnosov z ZDA. Kitajska je že napovedala 84-odstotne carine na vse ameriško blago, ki bodo začele veljati v četrtek, kar presega predhodno napovedane 34-odstotne dajatve. EU medtem pripravlja drugo fazo odziva, ki bo vključevala povračilne ukrepe zaradi ameriških carin na avtomobile in širše “vzajemne carine”, uvedene 2. aprila. Podrobnosti druge faze bodo predstavljene v začetku naslednjega tedna.
Analiza, ki jo je pred glasovanjem opravil Politico, je pokazala, da bodo carine EU prizadele izvoz iz republikanskih držav v vrednosti do 13,5 milijarde dolarjev. Poleg kmetijskih pridelkov so na seznamu tudi cigarete s Floride in drugi izdelki, ki bi lahko vplivali na politično razpoloženje v ZDA.
Pritisk na tehnologijo in pogajanja
EU se sooča s pozivi, naj v prihodnje cilja na ameriška tehnološka podjetja ali finančne institucije, kar bi lahko močno vplivalo na ZDA, kjer imajo trgovinski presežek v storitvah z EU v višini 109 milijard evrov. Vendar je to politično občutljiva tarča. Henna Virkkunen, visoka uradnica Evropske komisije, je potrdila pripravo dodatnih ukrepov, a poudarila: “Nočemo carin, želimo se pogajati. Ko je treba, pa moramo zaščititi našo industrijo in državljane.”
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je dejal, da EU ne sledi logiki “dolar za dolar”, saj se možnosti za neboleče povračilne ukrepe zmanjšujejo. Na primer, načrti za carine na bourbon so propadli po lobiranju evropskih proizvajalcev pijač, ki so se bali ameriških povračilnih ukrepov na vino in žgane pijače.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je Beli hiši ponudila trgovinski dogovor “nič za nič”, ki bi odpravil carine na avtomobile in industrijsko blago. Ponudba, prvič predstavljena februarja, je bila javno objavljena po tem, ko je Elon Musk, Trumpov svetovalec, izrazil naklonjenost ničelnim carinam.
Portal24; Foto: Pixabay
