EU z novo strategijo za vzhodne meje: 28 milijard evrov za regije ob Rusiji, Ukrajini in Belorusiji

Evropska komisija je predstavila novo strategijo za podporo vzhodnim obmejnim regijam Evropske unije, ki se v zadnjih letih soočajo z izrazitim gospodarskim in demografskim upadom ter povečanim varnostnim tveganjem zaradi vojne v Ukrajini in zaostrenih odnosov z Rusijo in Belorusijo. Pobuda je usmerjena v devet držav članic, ki imajo neposredno kopensko mejo z vzhodnimi sosedami Unije.

Gre za območja, kjer so se zaradi vojne, pretrganih čezmejnih povezav, zmanjšanih naložb in izseljevanja prebivalstva razmere bistveno poslabšale. Komisija želi s kombinacijo finančnih spodbud, varnostnih ukrepov in infrastrukturnih projektov preprečiti nadaljnjo erozijo teh regij in hkrati okrepiti njihovo strateško vlogo znotraj EU.

Osrednji finančni steber strategije predstavlja instrument EastInvest, ki bo v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in Svetovno banko omogočil do 28 milijard evrov posojil. Namen teh sredstev je spodbuditi zasebne in javne naložbe, podpreti lokalna podjetja ter ustvariti pogoje za nova delovna mesta na območjih, ki so zaradi geopolitičnih razmer izgubila del svoje gospodarske privlačnosti.

Po oceni Komisije so se v teh regijah v zadnjih letih močno zmanjšali čezmejna trgovina, turistični tokovi in tuje investicije, kar je dodatno pospešilo izseljevanje prebivalstva, zlasti mlajših in visoko izobraženih. Finančni instrument naj bi zato deloval kot katalizator za ponovno oživitev lokalnih gospodarstev.

V Bruslju poudarjajo, da strategija ni bila pripravljena zgolj na institucionalni ravni, temveč v sodelovanju z lokalnimi oblastmi in skupnostmi, da bi ukrepi čim bolj odgovarjali dejanskim potrebam na terenu.

Varnost, energija in demografski izzivi

Poleg gospodarskih ukrepov strategija vključuje tudi varnostno razsežnost. Med predvidenimi pobudami je evropski projekt za okrepitev zaščite zunanjih meja, vključno z ukrepi proti brezpilotnim letalnikom in drugim oblikam hibridnih groženj. Vzhodne države članice so v zadnjih letih večkrat opozorile na organizirane poskuse destabilizacije, med drugim z usmerjanjem migracijskih tokov in motnjami v zračnem prostoru.

Poseben poudarek je namenjen tudi energetiki. Strategija predvideva nadaljnjo integracijo baltskih elektroenergetskih omrežij v širši evropski sistem, s čimer želi EU zmanjšati odvisnost od zunanjih akterjev in okrepiti energetsko varnost regije.

Na demografskem področju so predvideni izobraževalni programi, spodbude za zaposlovanje ter ukrepi za zadrževanje prebivalstva, saj številna obmejna območja že več let beležijo vztrajen upad števila prebivalcev.

Natančna razdelitev sredstev med posamezne države članice za zdaj še ni določena. Komisija napoveduje nadaljnje pogovore z nacionalnimi vladami in regionalnimi oblastmi, prvi večji usklajevalni dogodek v okviru pobude EastInvest pa je predviden konec februarja.

Baltske države, Poljska in druge vzhodne članice so v zadnjih letih že znatno okrepile nadzor svojih meja in vlaganja v varnostno infrastrukturo. Nova strategija naj bi te napore povezala z dolgoročnim razvojnim okvirom, ki bi regijam omogočil stabilnejšo prihodnost kljub spremenjenim geopolitičnim razmeram.