Euronews razprava: Strokovnjaki o okolju prijaznem tranzitu.

Euronews razprava: Strokovnjaki o okolju prijaznem tranzitu.

Promet poganja naša gospodarstva in povezuje naše skupnosti. Evropa pa je zaradi izzivov globalnega segrevanja in spreminjajočih se energetskih modelov vse bolj pod pritiskom, da pospeši prehod na zeleno mobilnost.

Kako lahko upravljamo ta prehod?

Pridružite se lahko virtualni razpravi Euronews “Zelena mobilnost v Evropi: načrtovanje evropske poti v prihodnost brez emisij”. Predvajali jo bodo v živo v četrtek, 21. septembra, ob 15.00 po srednjeevropskem času med tednom mobilnosti.

Člane razprave:

Herald Rujiters

v. d. namestnika generalnega direktorja, GD Move, Evropska komisija.

Herald Rujiters je v Generalnem direktoratu za mobilnost in promet odgovoren za naložbe, inovativni in trajnostni promet. Upravlja financiranje prek instrumenta za povezovanje Evrope in programa Obzorje Evropa ter finančnega instrumenta InvestEU. Poleg financiranja ima Rujiters ključno vlogo pri rasti vseevropskega prometnega omrežja, strategijah mobilnosti v mestih, infrastrukturi za alternativna goriva, inteligentnih prometnih sistemih, pravicah potnikov, socialnih vidikih in zagotavljanju enakih možnosti.

Hemant Mistry

Direktor, Net-Zero Transition, Mednarodno združenje za zračni promet (IATA).

Hemant Mistry je tri desetletja deloval v letalski industriji, njegovo strokovno znanje pa zajema uporabo tehnologije, poslovne strategije in regulativne spremembe. Vodi pobude združenja IATA za dekarbonizacijo sektorja, pri čemer sodeluje z letalskimi prevozniki, vladami in dobavnimi verigami, da bi do leta 2050 dosegli ničelne neto emisije. Sredi krize COVID-19 je vodil prizadevanja združenja IATA za zagotovitev finančne podpore letalskim prevoznikom in njihovim partnerjem. Pred sedanjo funkcijo je bil direktor za infrastrukturo in gorivo pri združenju IATA.

Sigrid de Vries

Generalna direktorica, Evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev (ACEA).

Sigrid de Vries ima bogato kariero v strateških industrijskih sektorjih EU, od avtomobilske industrije do industrije sestavnih delov in gradbene opreme. Odlično je opravljala različne funkcije na področju zunanjih zadev in vodstvene funkcije ter je zgled sposobnosti zastopanja industrijskih panog v hitrem prehodu. Preden se je pridružila združenju ACEA, je bila de Vriesova generalna sekretarka Evropskega združenja avtomobilskih dobaviteljev (CLEPA).

Jillian Anable

Profesorica za promet in energijo na Inštitutu za prometne študije Univerze v Leedsu, Velika Britanija.

Njene raziskave se osredotočajo predvsem na rešitve na strani povpraševanja za zmanjšanje emisij ogljika in porabe energije v prometu. Trenutno raziskuje razvijajočo se pokrajino avtomobilskih trendov in preučuje presečišče družbeno-tehničnega napredka, kot so elektrifikacija, nastajajoče storitve mobilnosti in psihologija lastništva avtomobila. Pri tem poskuša razumeti prihodnjo paradigmo “uporabe avtomobila”.

Vpliv mobilnosti na okolje

Mobilnost, ki vključuje prevoz ljudi in blaga, ima velik vpliv na okolje, saj predstavlja skoraj četrtino emisij toplogrednih plinov v EU. Poleg tega je družbeni strošek zastojev približno 270 milijard evrov letno.

Kljub nujnosti so številne evropske regije počasne pri izvajanju konkretnih ukrepov. Evropsko računsko sodišče je v poročilu za leto 2020 poudarilo, da prometne strategije mest EU niso bistveno spremenjene, in opozorilo na pomanjkanje odločnih premikov k trajnostnim alternativam v prometu.

Odziv EU na izzive mobilnosti

Evropska komisija je mobilnost postavila v ospredje svojih okoljskih pobud. Ta poudarek je v skladu s prizadevanji njenega vodilnega programa Green Deal, katerega cilj je uskladiti predpise o mobilnosti v mestih s trajnostnim razvojem.

V boju proti naraščajočim emisijam si je Komisija zastavila drzen cilj: do leta 2050 zmanjšati emisije za 90 odstotkov. Osrednji del tega cilja je agresiven akcijski načrt, ki poudarja prehod na vozila z ničelnimi emisijami, ki zajema avtomobile, dostavna vozila, avtobuse in težka tovorna vozila.

Zelene ceste do leta 2030

Cilj je, da bi bilo do leta 2030 na cestah vsaj 30 milijonov vozil z ničelnimi emisijami. Čeprav je opazen premik k električnim vozilom (EV), je njihova uporaba še vedno skromna. Izziv je dvojen: spodbuditi uporabo električnih vozil in zagotoviti trajnost teh vozil.

Zeleni promet presega električne rešitve. Pojavljajo se številne alternative. Renault je na primer predstavil gospodarsko vozilo na vodikov pogon in konceptne avtomobile. Ali bi lahko vodik služil kot dopolnilna rešitev k električnim vozilom in tako še bolj pospešil zeleno mobilnost?

Tudi avtonomna vozila imajo potencial za trajnostno evropsko prihodnost. Zaradi njihovega potenciala za zmanjšanje prometnih zastojev je bilo v njihove raziskave in razvoj vloženih veliko sredstev. Vendar je za njihovo široko uporabo potrebna zanesljiva infrastruktura, zlasti na mestnih območjih. Postavlja se vprašanje: Ali bodo avtonomna vozila brez potrebne infrastrukture ostala zgodovinska novost?

Zeleno letalstvo

Letalski sektor si dejavno prizadeva za okoljsko trajnost. Veliko se vlaga v letala z nizko porabo goriva. EU pričakuje, da bodo do leta 2035 na voljo velika letala brez emisij.

Komercialne letalske družbe so začele uporabljati tudi trajnostno letalsko gorivo (SAF), pridobljeno iz virov, kot sta kuhinjsko olje in gospodinjski odpadki. Po novih predpisih EU morata biti do leta 2025 dva odstotka letalskega goriva trajnostnega izvora, do leta 2050 pa se bo ta delež povečal na 70 odstotkov.

Vendar pa se število potnikov približuje predpandemski ravni, letalske družbe pa hitro širijo proge, zato trajnost letenja ostaja sporno vprašanje.

Vloga tehnologije v mobilnosti

Tehnologija je v središču prehoda na trajnostno mobilnost. Povečana povezljivost in inteligenca sta povzročili revolucijo v prometu.

Nove tehnologije, zlasti umetna inteligenca, so naslednja meja. Umetna inteligenca omogoča avtonomno delovanje vlakov in letal ter optimizira prometni tok, s čimer izboljšuje varnost in učinkovitost.

Kdo pa vodi in financira te inovacije v Evropi? Kako sodelujejo javni organi in industrija? Katere oblike sodelovanja so idealne? Pomembno je tudi, kako so volivci, stranke in potrošniki vključeni v oblikovanje prihodnosti mobilnosti?

Vir foto: Pexels

Portal24