Po zadnjih podatkih Eurostata, ki primerjajo ravni cen potrošniškega blaga in storitev v evropskih državah, so razlike med državami še vedno precej izrazite. Švica je v letu 2024 izstopala kot najdražja država med 36 analiziranimi, medtem ko je bila Turčija na drugem koncu cenovne lestvice. Podatki temeljijo na indeksih ravni cen, ki jih Eurostat izračunava s pomočjo paritet kupne moči (PKM), ki omogočajo primerjavo med državami ne glede na valutne tečaje.
Indeks ravni cen se izraža kot odstotek povprečja Evropske unije (EU=100). Po tej primerjavi so cene v Švici dosegle 184 odstotkov povprečja EU, kar pomeni, da je država skoraj štirikrat dražja od Turčije, kjer so cene znašale le 47 odstotkov evropskega povprečja. Švica je s tem zasedla vrh lestvice najdražjih držav, Turčija pa dno. V EU je najvišjo raven cen beležil Luksemburg (151 odstotkov), najnižjo pa Bolgarija (57 odstotkov) in Romunija.
Poleg Luksemburga med dražje članice EU sodijo še Danska (143 odstotkov), Irska (141 odstotkov), Nizozemska in Belgija. Nasprotno pa imajo najugodnejše cene Bolgarija, Romunija, Madžarska in Poljska. Od največjih gospodarstev EU sta nad povprečjem cene v Nemčiji (109 odstotkov) in Franciji (108 odstotkov), medtem ko Italija (98 odstotkov) in Španija (91 odstotkov) ostajata pod povprečjem.
Slovenija cenovno nekoliko pod povprečjem EU
Po najnovejših podatkih Eurostata je bila raven cen v Sloveniji v letu 2024 približno 10 odstotkov pod povprečjem Evropske unije. Analiza, ki temelji na indikatorju dejanske individualne porabe (AIC) in se izračunava s pomočjo paritet kupne moči, Slovenijo uvršča med države z zmerno cenovno dostopnostjo v primerjavi z drugimi članicami EU.
Slovenija se po višini cen umešča v skupino držav, kot so Italija, Estonija, Ciper, Malta in Španija, ki imajo prav tako raven cen manj kot deset odstotkov pod povprečjem Unije. V primerjavi z večino srednje- in vzhodnoevropskih držav, kjer so cene pogosto 20 do 30 odstotkov nižje od povprečja EU, Slovenija ostaja dražja, a vseeno občutno cenejša od zahodno- in severnoevropskih držav, kot so Danska, Irska ali Luksemburg.
Podatki Eurostata kažejo, da se Slovenija uvršča v srednji cenovni razred, s čimer ostaja cenovno ugodnejša destinacija znotraj evrskega območja, a kljub temu ponuja višjo kakovost storitev in življenjskega standarda kot številne cenejše države v regiji.
Cene odvisne od regije in gospodarskih dejavnikov
Geografsko gledano se višje ravni cen pojavljajo predvsem v zahodnih in severnih delih Evrope. Poleg Švice in Luksemburga so nadpovprečno drage še Islandija, Norveška, Danska, Irska in Finska. Te države običajno zaznamujejo visoki dohodki, močne valute in višji življenjski stroški. Vse nordijske države – Danska, Švedska, Norveška, Finska in Islandija – se redno uvrščajo med najdražje.
V srednji in vzhodni Evropi ter na območju Zahodnega Balkana so cene občutno nižje. V državah kandidatkah za članstvo v EU, kot so Severna Makedonija, Albanija, Srbija in Bosna in Hercegovina, so ravni cen nižje predvsem zaradi nižjih stroškov dela in splošne kupne moči.
Poseben položaj imajo države članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), kot sta Švica in Islandija. Obe sta med najdražjimi, pri čemer Eurostat izpostavlja vpliv visoke produktivnosti delovne sile in s tem povezanih visokih plač kot enega ključnih dejavnikov. Norveška se prav tako uvršča med dražje države, kar potrjuje vpliv gospodarske strukture na ravni cen.
Primerjalni kazalniki: AIC in HFCE
Za celovito analizo Eurostat uporablja dva kazalnika: dejansko individualno porabo (AIC) in izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo (HFCE). Prvi vključuje vsa blaga in storitve, ki jih gospodinjstva uporabljajo, tudi tiste, ki jih plačuje država (npr. zdravstvo, šolstvo), drugi pa zajema samo neposredno potrošnjo gospodinjstev. V mednarodnih primerjavah je AIC pogostejši kazalnik, saj nudi širši vpogled v življenjski standard.
Pri pregledu posameznih kategorij blaga in storitev so razlike med državami še izrazitejše. Tako so bile cene alkoholnih pijač in tobaka na Irskem kar 205 odstotkov povprečja EU, v Bolgariji pa zgolj 69 odstotkov. Podobne razlike so opazne tudi pri cenah v restavracijah in hotelih, kjer Danska dosega 148 odstotkov povprečja, Bolgarija pa ponovno le 53 odstotkov.
Treba je poudariti, da ti podatki ne vključujejo dohodkov prebivalcev, temveč zgolj primerjajo cenovne ravni. To pomeni, da visoke cene v določeni državi ne pomenijo nujno nižje kupne moči prebivalstva, saj lahko višji dohodki pokrijejo dražje življenjske stroške.
Podatki, ki jih je objavil Eurostat, temeljijo na obsežnih raziskavah cen več kot 2000 izdelkov in storitev ter vključujejo 36 evropskih držav.
Foto: Pixabay
