Evropa financira vojno: Povišanje cen plina v Evropi polni ruske blagajne
Povišanje cen plina v Evropi, ki je sledilo nedavni ukrajinski invaziji na rusko provinco Kursk, je povzročilo povečanje prihodkov Rusije od prodaje fosilnih goriv, kar še dodatno poglablja vrzel med prihodki, ki jih Moskva prejme od Evrope, in skupno finančno podporo, ki jo Evropska unija (EU) in Združene države Amerike (ZDA) nudijo Ukrajini. V času, ko si Evropa prizadeva zmanjšati svojo odvisnost od ruskih energentov, se zdi, da nedavni dogodki ponovno poudarjajo, kako globoko je Evropa še vedno povezana z ruskim plinom.
Odkar je Rusija februarja 2022 sprožila invazijo na Ukrajino, so evropske države plačale ogromne vsote za uvoz ruskih fosilnih goriv. Po analizi finskega možganskega trusta CREA (Center for Research on Energy and Clean Air) so države EU od začetka invazije namenile kar 200 milijard evrov za uvoz ruskih fosilnih goriv, predvsem nafte in plina. Po drugi strani pa skupna podpora EU in ZDA Ukrajini, ki jo je vojna močno prizadela, znaša le 185 milijard evrov, kar je ocenil Inštitut za svetovno gospodarstvo Kiel.
Nepričakovano 13-odstotno povišanje cen plina
Nedavno nepričakovano 13-odstotno povišanje cen plina je povzročilo dodatne težave za evropski energetski trg. Analitiki navajajo, da je bil glavni vzrok za to povečanje ukrajinska ofenziva na Kursk, od koder Gazprom črpa plin v Evropo. Zaradi strahu pred morebitnimi motnjami v dobavi so trgovci začeli delovati preventivno in s špekulacijami povečali ceno. Strokovna publikacija EnergyFlux to pojasnjuje kot “bikovsko stavo”, kar pomeni, da gre za špekulativno stavo na motnje v oskrbi.
Kljub temu nekateri opazovalci opozarjajo, da bi se trenutni skok cen plina lahko hitro obrnil, če do dejanskih motenj v dobavi ne bo prišlo. Seb Kennedy iz EnergyFluxa je poudaril, da motenj “nikakor ni zagotovljeno”. Analitik Tom Haddon medtem meni, da je trenutni dvig cen “prenapihnjen”.
Evropa si je v zadnjih letih sicer prizadevala zmanjšati svojo odvisnost od ruskih energentov, vendar incident v Kursku kaže, da je ta odvisnost še vedno precejšnja. Čeprav se je znesek, ki ga EU porabi za uvoz ruskih fosilnih goriv, zmanjšal z 5,3 milijarde evrov marca 2022 na 1,5 milijarde evrov v današnjem času, pa Evropa še vedno ni popolnoma neodvisna od Rusije. Po podatkih CREA so evropske države med 29. julijem in 4. avgustom za ruska fosilna goriva, predvsem plin in nafto, porabile več kot 400 milijonov evrov, kar pomeni, da denarni tokovi še vedno tečejo v Moskvo.
Evropa še vedno uvaža znatne količine ruskega plina
Eden od ključnih problemov je dejstvo, da Evropa še vedno uvaža znatne količine ruskega plina, zlasti utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Kljub temu da je Rusija zmanjšala svoj delež pri dobavi dizelskega goriva in surove nafte v EU, je skupni uvoz plina iz Rusije upadel za le okoli 75 odstotkov, kar pomeni, da evropske države še vedno ohranjajo določeno stopnjo odvisnosti od ruskega plina.
Interesne skupine v Evropskem parlamentu in zavezništva poslancev so že marca opozorili na to problematiko in pozvali k popolni prepovedi uvoza vseh ruskih energetskih virov. Kljub temu nova pravila EU, ki so začela veljati v avgustu in omogočajo državam članicam, da enostransko prepovejo uvoz ruskega LNG, še niso bila izkoriščena. Do zdaj nobena država ni uvedla tovrstne prepovedi, čeprav je Litva že julija pozvala k ločitvi od ruskega LNG.
[Vir: Euractiv]; Portal24; Foto: Freepik
