Evropa je doživela tiho širjenje mrzlice denga
V prvih urah zadnjega avgustovskega dne so se Parižani srečali z dejavnostjo, ki je značilna za tropska območja. Oblasti so izvedle dezinsekcijo mesta, saj so želeli zmanjšati širjenje komarja Aedes aegypti. Dogodek je potrdil, kar so javnozdravstveni podatki že nakazovali – da je denga, smrtonosna bolezen, ki jo prenašajo komarji, zagotovo prispela v Evropo.
Leta 2022 je Evropa poročala o več primerih lokalno pridobljene denge kot v celotnem prejšnjem desetletju. Ta porast predstavlja izjemno nevarnost za javno zdravje. Hkrati se kaže kot tržna priložnost za cepiva in zdravila proti dengi. Zato je farmacevtska industrija lahko potencialno motivirana za povečanje naložb v to pogosto zanemarjeno bolezen.
Na prvi pogled se zdi, da ta premik ne koristi le državam, kot je Francija, temveč tudi državam, kot sta Bangladeš in Filipini, ki se že dolgo spopadajo z dengo.
Naraščajoča pojavnost denge na Zahodu ne predstavlja le neposredne nevarnosti za zdravje, temveč tudi potencialno oviro za dostopnost pomembnih zdravil za tiste, ki jih potrebujejo, zlasti v regijah, ki jih ta bolezen močno bremeni. To naraščanje lahko nenamerno usmeri farmacevtske subjekte k razvoju neoptimalnih orodij za države z največjim bremenom denge. Poleg tega lahko nenamerno spodbuja kopičenje zdravil in cepiv v bogatih državah.
Lindsay Keir, direktorica svetovalne skupine za znanost in politiko pri podjetju Policy Cures Research, postavlja pronicljivo vprašanje o neenakostih, ki bodo posledica tega. Ali razvoj večjega števila izdelkov nehote ustvarja razdvojen sistem? Sistem, v katerem je dostopnost nagnjena k prebivalstvu z visokimi dohodki, kar ohranja vrzel v dostopnosti za države z nizkimi in srednjimi dohodki?
Tropske bolezni niso več samo tropske?
Neusmiljeno napredovanje vektorjev komarjev še dodatno zapleta zadeve. Podnebne spremembe in migracije ljudi so dejavniki, ki prispevajo k ekološkim spremembam. Zato se komarji, ki so znani po prenašanju bolezni, kot so denga, čikungunja in zika, uveljavljajo na novih območjih, tudi v Evropi. Ta širitev predstavlja veliko tveganje za zdravje lokalnega prebivalstva. Najnovejši podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni razkrivajo pojavnost denge v Evropi leta 2022. Natančneje je bilo zabeleženih 71 primerov lokalno pridobljene denge. Od teh primerov je Francija poročala o 65 primerih, Španija pa o šestih.
Posledice denge so običajno blage, vendar se lahko stopnjujejo do visoke vročine, hudega glavobola in bruhanja. V hudi obliki lahko denga povzroči krvavitev iz dlesni, bolečine v trebuhu in je občasno smrtna.
Zaskrbljenost je razširjena po vsej Evropi, čeprav je bil komar doslej omejen na južne regije. Belgijski nacionalni raziskovalni inštitut za javno zdravje Sciensano je z uvedbo aplikacije uvedel edinstven pristop k spremljanju širjenja bolezni. Ta platforma omogoča javnosti, da naloži fotografije azijskih tigrastih komarjev, na katere naleti, ter tako pomaga pri spremljanju in morebitnem zmanjševanju širjenja teh prenašalcev bolezni.
Bolezni, ki jih prenašajo komarji, se tradicionalno uvrščajo med zapostavljene tropske bolezni. Te bolezni večinoma prizadenejo države z nizkimi dohodki. Pogosto so spregledane pri naložbah v raziskave in razvoj (R&R). Vendar se ta trend spreminja.
Leta 2013 je podjetje Policy Cures Research, ki vsako leto poroča o naložbah v raziskave in razvoj za zapostavljene bolezni, iz svoje ocene izključilo cepiva proti dengi. Ta odločitev je temeljila na odpravi tržne nepopolnosti v sektorju cepiva proti dengi, ki jo je spodbudil nastanek uspešnega trga, ki je pritegnil sodelovanje zasebnega sektorja.
EU odobrila ključna cepiva proti dengi
Kljub temu organizacija še naprej spremlja dejavnosti raziskav in razvoja, povezane z zdravili in biološkimi zdravili proti dengi. Njena analiza iz leta 2022 je izpostavila 33-odstotno letno povečanje financiranja raziskav za izdelke, ki niso cepiva, pri čemer so industrijske naložbe dosegle najvišjo vrednost 28 milijonov USD brez primere.
Sibilia Quilici, ki opravlja funkcijo izvršne direktorice v družbi Vaccines Europe, je razkrila pomembno podrobnost v zvezi z raziskovalnimi in razvojnimi prizadevanji. Približno 10 % najnovejših pregledov pripravljalnih projektov njenih članov je bilo posvečenih zapostavljenim boleznim. To dejstvo pomeni opazno povečanje raziskav in razvoja na tem posebnem področju.
K temu trendu prispevajo tudi velika farmacevtska podjetja. Podjetje J&J na primer razvija protivirusno zdravilo za dengo, podjetje MSD pripravlja cepivo proti dengi, podjetje Sanofi pa razvija drugo cepivo proti rumeni mrzlici. Poleg tega je EU odobrila dve cepivi proti dengi podjetij Sanofi in Takeda. Podjetje Moderna je za POLITICO povedalo, da ocenjuje kandidata za cepivo proti dengi in da že pripravlja kandidata za cepivo proti ziki.
Nujno je treba priznati, da morebitna širitev trgov za velike farmacevtske subjekte sama po sebi ne pomeni, da bodo prihajajoči izdelki zadovoljili zahteve prebivalstva. Te populacije že vrsto let pričakujejo ta sredstva. Zato lahko njihove potrebe kljub širitvi trga ostanejo nezadovoljene.
DNDi vodi boj proti pristranskosti farmacevtskih podjetij
Rachael Crockett, ki v neprofitni organizaciji Drugs for Neglected Diseases Initiative (DNDi) zaseda mesto višje vodje zagovorništva politik, je izrazila pomisleke glede farmacevtskih prizadevanj. Natančneje, obravnavala je morebitne slabosti, povezane s povečanimi naložbami, usmerjenimi v določene bolezni. Poudarila je, da povečanje naložb ne pomeni nujno tudi razvoja globalno pomembnih izdelkov. Crockettova je poudarila, da se tako industrija kot vlade običajno prednostno osredotočajo na preventivne pristope, kot so cepiva.
Izpostavila je kritične okoliščine v državah, kjer so bolezni, kot je denga, endemične. Zlasti v deževnem obdobju so zdravstveni sistemi v teh državah nagnjeni k preobremenitvi. Zato so poleg preventivnih strategij nujno potrebne tudi pobude za zdravljenje.
Crockettova je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi znatnega povečanja naložb brez okvira, ki bi zagotavljal dostop do razvitih proizvodov. Poudarila je, da brez takšne strukture ni zagotovil proti kopičenju ali previsokim cenam življenjsko pomembnih medicinskih virov.
Nacionalne zaloge ZDA vzdržujejo rezervoar cepiv proti eboli; to se dogaja ne glede na dejstvo, da država nikoli ni doživela izbruha bolezni. Ta praksa služi kot ustrezen primer nekaterih pomislekov. Ponazarja možnost neenakosti in napačne dodelitve sredstev pri upravljanju svetovnega zdravja.
Globalni boj za dostop do cepiv
Še vedno so močno prisotni strahovi, ki izhajajo iz napačnega ravnanja s pandemijo COVID-19. Težave so še posebej poudarjene v načinu, kako so bile zanemarjene države, za katere je značilen omejen finančni in politični vpliv. Posledično so zaostajale pri dostopu do cepiv.
Lisa Goerlitz je vodja bruseljske pisarne nemške dobrodelne organizacije Deutsche Stiftung Weltbevölkerung (DSW). Izrazila je zaskrbljenost zaradi hitrega razvoja zdravil, ki ga poganjajo rastoči trgi v bogatih državah. Boji se, da bi to lahko vodilo k manjši osredotočenosti na dostopnost, cenovno sprejemljivost in ustreznost za okolja z omejenimi sredstvi.
Quilici iz podjetja Vaccines Europe je skušal razbliniti te strahove s poudarkom na Berlinski deklaraciji farmacevtske industrije. Namen tega predloga je dodeliti del proizvodnje cepiv v realnem času med morebitnimi krizami na področju javnega zdravja. Po Quilicijevih besedah predstavlja “trdno zavezo”. Izhaja iz izkušenj, pridobljenih pri COVID-19, in bi lahko, če bi se resno izvajal, resnično premagal prejšnje pandemične izzive.
Vir foto: Pexels Biznis24.si
Deli vsebino:
