Evropa: Preobrazba jedrske energije, kaj se obeta?
Medtem ko Francija še naprej utrjuje svoj položaj kot največja evropska proizvajalka jedrske energije, Nemčija zaključuje svojo dolgoletno zgodbo z jedrsko energijo, saj je končno odložila svoje načrte za nadaljnjo uporabo te tehnologije. Preobrat dogodkov se odvija v kontekstu, kjer manjše države zaznavajo priložnost in povečujejo svojo proizvodnjo jedrske energije, kar dodatno prispeva k dinamični energetski pokrajini Evrope.
Francija, ki se sooča s 12-letno zamudo pri zagonu svojega najnovejšega jedrskega reaktorja tretje generacije, znanega kot EPR, kljub skepticizmu nekaterih, napoveduje, da bodo v reaktor še ta mesec naložili gorivo. Načrti so, da ga bodo na omrežje priključili še letos. Zamuda je sprožila dvome o pravočasnosti zagona reaktorja, vendar Francija ostaja odločena pospešiti svojo proizvodnjo jedrske energije, kar je še pred desetletjem zaradi spremenljivih političnih mnenj glede jedrske energije kazalo kot malo verjetno.
Preobrazba energetskega trga je v polnem zamahu, saj se države odzivajo na nestabilnost trga električne energije, ki jo povzročajo različni dejavniki – od političnih do geopolitičnih. Te spremembe so privedle do zanimivega razvoja, ko so države kot Švedska in Nemčija v letu 2022 zabeležile velike količine izvoza električne energije, medtem ko sta Francija in Italija postali neto uvoznici, kar poudarja pomembne premike v proizvodnji in porabi električne energije znotraj Evrope.
Slika se je leta 2023 obrnila
Zanimivo je, da se je v letu 2023 slika obrnila, Francija se je povzpela na vrh kot glavna izvoznica električne energije v Evropi, medtem ko je Nemčija spet postala država uvoznica. Ta nestanovitnost odraža kompleksnost trga električne energije, ki je pod vplivom številnih spremenljivih dejavnikov, med katerimi je pomembna vloga jedrske energije. Jedrska energija namreč predstavlja pomemben delež v energetski mešanici Evropske unije, s čimer poudarja njen pomen za energetsko stabilnost in neodvisnost regije.
V Evropi je bilo v letu 2022 opaziti, da je 13 držav članic EU, skupaj z drugimi evropskimi državami kot so Združeno kraljestvo, Belorusija, Ukrajina in Rusija, proizvajalo jedrsko energijo, pri čemer so prvi štirje največji proizvajalci predstavljali večino proizvedene jedrske energije. Kljub temu je bila skupna proizvodnja jedrske energije v EU najnižja od leta 1900, kar je deloma posledica postopnega zapiranja nemških reaktorjev in obsežnih popravil ter vzdrževanja francoskih elektrarn, kar je povzročilo začasno zaustavitev nekaterih reaktorjev.
Spremembe v proizvodnji jedrske energije se hitro odvijajo, saj države, ki prej niso bile znane kot velike proizvajalke, kot so Nizozemska, Češka, Madžarska in Finska, povečujejo svojo proizvodnjo. Leta 2022 se je proizvodnja na Nizozemskem povečala za 19,8 odstotka, na Češkem za 19,1 odstotka, na Madžarskem za 17,5 odstotka in na Finskem za 10,6 odstotka.
Nemčija
Nemčija je 15. aprila 2023 doživela pomemben mejnik v svoji energetski politiki z zaprtjem zadnjih treh delujočih jedrskih reaktorjev, kar je simboliziralo konec obdobja jedrske energije v državi. To odločitev so več desetletij oblikovale in preoblikovale različne politične stranke, kar je povzročilo dramatične spremembe v energetski krajini tako Nemčije kot celotne Evrope. Razhajanja v stališčih med Francijo in Nemčijo glede jedrske energije so sprožila burne debate na ravni Evropske unije, kar je vplivalo na politične odločitve, kot so taksonomija in reforma trga električne energije.
Francija
Medtem ko Nemčija zapira svoja vrata jedrski energiji, Francija krepi svojo jedrsko proizvodnjo. Po občutnem padcu proizvodnje za 34,5 odstotkov v letu 2022 je francoski senat sprejel zakon, ki zavrača cilj zmanjšanja deleža jedrske energije na 50 odstotkov do leta 2030, kar je bila obljuba predsednika Macrona med njegovo predsedniško kampanjo leta 2017. Francija sedaj vidi jedrsko energijo kot ključ do svoje energetske neodvisnosti.
Španija
Španija sledi Nemčiji z načrti za zaprtje svojih jedrskih reaktorjev, pri čemer naj bi prvi reaktor izklopili leta 2027, do leta 2035 pa nameravajo popolnoma zapreti svojo jedrsko floto. Nasprotno pa sta Švedska in Nizozemska odločeni okrepiti svojo jedrsko energijo. Švedska, ki je leta 2010 razveljavila štiridesetletno politiko postopnega opuščanja jedrske energije, trenutno obratuje s šestimi reaktorji in načrtuje gradnjo dveh novih do leta 2035. Nizozemska je prav tako objavila načrte za izgradnjo dveh novih reaktorjev, kar pomeni odmik od morebitne politike postopnega opuščanja.
Madžarska
Madžarska nadaljuje s svojimi ambicioznimi načrti za razširitev jedrske energije z odobritvijo gradnje dveh novih reaktorjev, poleg obstoječih štirih. Kljub geopolitičnim napetostim, ki izhajajo iz njihovega sodelovanja z ruskim Rosatomom za projekt Paks II – zlasti v luči vojne v Ukrajini in sankcij proti Rusiji – je Evropska komisija maja 2023 odobrila pogodbo.
Ta preplet političnih odločitev in strateških usmeritev razkriva kompleksnost evropske energetske politike, kjer države tehtajo med varnostjo oskrbe, političnimi prepričanji in zavezanostjo zmanjšanju emisij. Spremembe v jedrski politiki Nemčije, Francije, Španije, Švedske, Nizozemske in Madžarske kažejo na raznolikost pristopov in predstavljajo različne vizije prihodnosti energetske proizvodnje v Evropi.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Freepik
