Evropa rešila plenilce pred izumrtjem, zdaj pa jih množično pobija
Evropska prizadevanja za ohranitev populacij velikih plenilcev, kot so medvedi, volkovi in risi, so bila izjemno uspešna. Po desetletjih izumrtja ali skorajšnjega izumrtja so se te vrste vrnile v naravno okolje. Kljub temu pa se po vsej Evropi odvija razprava o smiselnosti nadaljnje zaščite teh vrst, saj se v nekaterih državah število odstrela plenilcev močno povečuje. Nedavni politični odločitvi na Švedskem in v Romuniji, kjer so oblasti dovolile obsežen odstrel, kažeta, da se ta razprava še poglablja.
Na Švedskem so v sezoni lova 2024 izdali dovoljenja za odstrel kar petine tamkajšnje populacije rjavih medvedov, kar je privedlo do ogorčenja pri naravovarstvenikih. Romunski poslanci so julija podvojili kvoto za odstrel medvedov, in sicer z 220 na 481, kar je tudi sprožilo polemike. Tudi na Slovaškem so poslanci razširili dovoljenja za odstrel medvedov, zlasti v bližini naselij, kjer prihaja do pogostih stikov med ljudmi in zvermi.
Odločitev evropskih držav za odstrel velikih plenilcev je pogosto povezana z zaščito javne varnosti, zlasti po poročilih o napadih medvedov na ljudi in živali. Vendar pa nasprotniki trdijo, da so ti dogodki redki in pretirano izpostavljeni v medijih, kar prispeva k ustvarjanju politične napetosti. Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, se je že zavzela za zmanjšanje zaščite teh živali, potem ko je njenega ponija napadel volk.
Konflikti med plenilci in ljudmi
Vrnitve plenilcev v evropske gozdove so nedvomno prinesle tudi določene izzive. Medvedi in volkovi so po stoletjih iztrebljanja našli svoje mesto v naravi, a so se zaradi pomanjkanja prostora začeli vedno bolj zadrževati blizu človeških naselij. Konflikti z ljudmi in napadi na živino so postali vse pogostejši. Veliko število teh incidentov se zgodi na podeželju, kjer prebivalci zahteve po boljši zaščiti pred plenilci vedno bolj uveljavljajo v političnem prostoru.
Primeri napadov medvedov so še posebej pritegnili pozornost v Slovaški in Romuniji. V marcu 2024 je medved na Slovaškem divjal po ulicah Liptovskega Mikuláša in poškodoval pet ljudi. V Romuniji pa je smrt mladega pohodnika po napadu medveda pripeljala do izrednega sestanka parlamenta, kjer so glasovali za večji odstrel medvedov. Težave z medvedi pa niso omejene zgolj na eno regijo. Medvedi in volkovi so postali vir številnih političnih in varnostnih vprašanj, ki pogosto polarizirajo javnost.

Okoljski vidiki in naravovarstveni argumenti
Naravovarstveniki opozarjajo, da odstrel medvedov in volkov ne bo rešil problema. Znanstvene študije kažejo, da odstranjevanje teh plenilcev lahko celo poslabša stanje. Ko so tropi volkov preveč zmanjšani, se preostali volkovi pogosto razpršijo in postanejo bolj nagnjeni k napadom na živino. Podobne težave so dokumentirane pri drugih plenilcih, kot so pume in kojoti, kjer se zaradi zmanjšanja populacije poveča njihovo plenjenje na kmetijah.
Čeprav so populacije velikih plenilcev v nekaterih delih Evrope stabilne, naravovarstveniki opozarjajo, da bi obsežen odstrel lahko privedel do lokalnega izumrtja. Zlasti države z manjšimi populacijami volkov in medvedov bi lahko tvegale dolgoročne posledice, če ne bodo uvajale bolj uravnoteženih politik ohranjanja. Okoljevarstvene organizacije, kot je Greenpeace, kritizirajo te odločitve kot nazadovanje k starim načinom upravljanja z divjimi živalmi, ki temeljijo na strahu in gospodarskem interesu.
Politični in družbeni vpliv
Populistične stranke po Evropi vse pogosteje izkoriščajo vprašanja, povezana z velikimi plenilci, za mobilizacijo podeželskega prebivalstva. Helmut Dammann-Tamke, predsednik nemške lovske zveze, je poudaril, da napadi volkov na ovce pogosto spodbujajo čustvene odzive.
Podatki iz Nemčije kažejo, da so napadi volkov na živino lahko celo povezani z volilno podporo desnim strankam. Študija iz leta 2022 je ugotovila, da se v občinah, kjer so se zgodili napadi volkov, podpora desnici poveča za do dve odstotni točki. Ti rezultati nakazujejo, da vprašanja, povezana z upravljanjem z divjimi živalmi, postajajo pomemben dejavnik v političnih razpravah in lahko vplivajo na volilne rezultate.
Kljub pritiskom za povečanje odstrela naravovarstveniki poudarjajo, da bi morale vlade usmeriti svoje napore v iskanje rešitev, ki bodo omogočile mirno sobivanje ljudi in plenilcev. Ukrepi, kot so postavljanje ograj, uvajanje pastirskih psov ter izobraževanje prebivalcev in turistov, bi lahko prispevali k zmanjšanju konfliktov.
[Vir: The Guardian]; Portal24; Foto: Pixabay/ Ambquinn