Evropa v senci možne Trumpove ponovne izvolitve krepi obrambo

ByA.K.

12. februarja, 2024 , , , , , , ,
Foto: Freepik

Evropa v senci možne Trumpove ponovne izvolitve krepi obrambo

Bela hiša je ostro obsodila komentarje bivšega predsednika Donalda Trumpa, v katerih je nakazal, da bi lahko spodbujal Rusijo k napadom na zaveznice Nata, ki ne izpolnjujejo svojih finančnih zavez. Izjava, označena kot “grozna in nepremišljena”, je prišla po tem, ko je Trump na volilnem shodu v Južni Karolini v soboto izjavil, da je med svojim predsedovanjem grozil z odobravanjem ruskih akcij proti državam, ki ne prispevajo dogovorjenih 2 odstotkov BDP za obrambne izdatke.

Trump je povedal, da je voditeljem Nata zagrozil, da bo dovolil Rusiji, da “stori, kar hoče” z državami, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti. “Rekel sem: ‘Nisi plačal. Ne, ne bi te zaščitil. Pravzaprav bi jih spodbujal, naj naredijo, kar hočejo,” je dejal Trump… o tem smo poročali tukaj.

Izjava iz Bele hiše je poudarila, da takšna retorika ogroža ameriško nacionalno varnost, globalno stabilnost in gospodarske interese države. Poudarek je bil tudi na tem, kako bi takšne pripombe lahko bile v nasprotju z dolgoletnimi načeli ameriške zunanje politike in zavezništvom znotraj Nata.

Ameriška revija Atlantic je šla še dlje, Trumpove izjave označuje za delovanje, ki bi ga mnogi Američani, zlasti republikanci, tradicionalno videli kot skrajno protiameriško. Revija je ameriško javnost pozvala k ostri obsodbi Trumpovega stališča, opozarjajoč, da predstavlja ne le lažnivo retoriko, ampak tudi potencialno podporo Rusiji v hipotetičnem konfliktu, ki bi lahko vodil v tretjo svetovno vojno.

Trumpovi komentarji so zbudili zaskrbljenost glede možnih posledic takšne politike, če bi bil ponovno izvoljen, vključno z vprašanji o prihodnji zavezanosti ZDA zaščiti evropskih zaveznikov pred agresijo in vplivom Rusije.

Prepuščeni sami sebi

Trumpova stališča do Severnoatlantskega zavezništva (Nato), so že dolgo znana, in sicer še preden je postal predsedniški kandidat. V preteklosti je izpostavljal, da konflikti v Evropi “niso vredni ameriških življenj” in predlagal, da bi ZDA z umikom iz Evrope prihranile milijone dolarjev letno. Kot predsednik je večkrat grozil, da bo ZDA izstopile iz Nata, še posebej med vrhom Nata leta 2018, in kritiziral članice, ki ne prispevajo dogovorjenih 2 odstotkov svojega BDP za obrambne izdatke.

V novi Trumpovi kampanji je to stališče ponovno postalo ena od glavnih tem. Portal Politico je razkril, da je Trump leta 2020 predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen dejal, da ZDA ne bodo branile Evrope v primeru napada.

To stališče dobiva dodatno težo v luči nedavnega blokiranja 60 milijard dolarjev ameriške pomoči Ukrajini s strani ameriškega kongresa, kar kaže na vedno bolj očitno realnost, da Evropa ne more več računati na pomoč ZDA kot v preteklosti. Nemški Spiegel v uvodniku navaja, da “Donald Trump ni vrnil v Belo hišo, je pa njegova politika spet na oblasti”, saj njegovi republikanci blokirajo nadaljnje financiranje Ukrajine. Dejanje pod vprašaj postavlja čezatlantsko partnerstvo, ki je od konca druge svetovne vojne zagotavljalo mir in svobodo v Evropi. Slednje temelji na dogovoru o ameriškem vojaškem ščitu v zameno za politično vodstvo Washingtona. Spiegel meni, da Trumpova politika pomeni preklic tega dolgoletnega dogovora.

Razprava o prihodnosti 75-letnega zavezništva

Ob morebitni ponovni izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA so nemški uradniki in številni njihovi kolegi iz Nata začeli neformalno razpravljati o prihodnosti skoraj 75-letnega zavezništva, če bi ZDA prenehale biti v središču Nata, poroča The New York Times. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je v seriji intervjujev opozoril, da se mora Nemčija pripraviti na desetletja konflikta z Rusijo in okrepiti svojo vojsko, če se Vladimir Putin ne bo ustavil pri Ukrajini.

V luči te grožnje je generalni sekretar Nata, Jens Stoltenberg, Evropo pozval k povečanju proizvodnje orožja. Opozoril je, da zmaga Putina v Ukrajini ne pomeni, da se bo ruska agresija ustavila. Na srečanju obrambnih ministrov Nata, ki bo potekalo 15. februarja v Bruslju, in ob drugi obletnici rusko-ukrajinske vojne, Stoltenberg poudarja potrebo po hitri rekonstrukciji in razširitvi industrijske baze, povečanju dobav Ukrajini in obnovitvi zalog Nata.

Poljska je povečala financiranje svoje vojske

Od ruske invazije na Ukrajino so evropske države znatno povečale svoje obrambne proračune. Članice EU so se pogajale o rahljanju fiskalnih pravil, da bi olajšale novo zadolževanje za obrambne izdatke. Poljska, ki se boji nadaljnjega širjenja vojne, je predlagala, da se obrambni stroški ne bi šteli v izračun državnega primanjkljaja, predlog, ki je bil sprejet. Poljska je svoje financiranje vojske za leto 2023 povečala na 3,9 odstotka BDP, kar je več kot ZDA, ki so namenile 3,49 odstotka svojega BDP za vojaške namene. Po absolutnih zneskih sledi Velika Britanija z 2,07 odstotka BDP.

Države, ki mejijo na Rusijo, kot so Finska in tri baltske države, nato Romunija, Madžarska, Slovaška in Grčija, so prav tako presegle 2-odstotni cilj Nata. Nemčija, čeprav je po absolutnem znesku na tretjem mestu, za ZDA in Veliko Britanijo, je svoje obrambne izdatke povečala na 1,57 odstotka BDP, kar kaže na znatna dodatna vlaganja v obrambo v odziv na trenutne varnostne izzive v Evropi.

[Vir: Jutranji list]

Foto: Freepik (fotografija je simbolna)

Portal24