Evropa v vesoljski tekmi: Klic po neodvisnosti od SpaceX-a in ZDA
Evropa stoji na razpotju, kjer mora okrepiti svojo neodvisnost na področju vesoljskih tehnologij, da bi ohranila svojo vlogo v globalni vesoljski tekmi in zagotovila varnost ter kakovost življenja svojih državljanov. Josef Aschbacher, generalni direktor Evropske vesoljske agencije (ESA), je v intervjuju za The Guardian poudaril, da mora Evropa povečati naložbe v vesolje, da bi dosegla večjo avtonomijo v času nestanovitne geopolitične situacije. Poziv prihaja v obdobju, ko se evropski voditelji vse bolj zavedajo potrebe po samozavesti, tudi zaradi političnih sprememb v ZDA, kot je vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo.
Svet je priča drugi vesoljski tekmi, kjer se vlade in zasebna podjetja potegujejo za prevlado v vesoljskih tehnologijah. Sateliti, senzorji in rakete za večkratno uporabo so revolucionarno spremenili dostop do vesolja, kar je po poročanju The Guardian ustvarilo industrijo, vredno več kot bilijon dolarjev. Ta sektor, ki zajema opazovanje Zemlje, komunikacije in celo vesoljski turizem, se hitro širi. Hkrati naraščajoča vojaška poraba, ki jo spodbuja Trumpova politika, dodatno pospešuje razvoj vohunske opreme in drugih tehnologij, povezanih z obrambo.
Aschbacher je opozoril, da se razmere v svetu “drastično spreminjajo”, kar od Evrope zahteva hitro prilagoditev. “V bolj nestanovitni geopolitični situaciji je kristalno jasno, da obstaja potreba po večji avtonomiji,” je dejal za The Guardian. Evropske države se zato vse bolj osredotočajo na zmanjšanje odvisnosti od tujih akterjev, kot je ameriško podjetje SpaceX, ki s svojo mrežo satelitov Starlink in raketami Falcon 9 prevladuje na področju izstrelitev in komunikacij.
Znanost kot temelj evropske vesoljske politike
Poleg vojaških in gospodarskih vidikov Aschbacher poudarja pomen znanstvenih naložb v vesolje. ESA sodeluje pri projektih, ki segajo od merjenja hitrosti vetra z laserji do satelitov za spremljanje podnebnih sprememb in teleskopa Euclid, ki raziskuje skrivnosti temne snovi. Ti projekti ne le krepijo evropsko znanstveno skupnost, temveč tudi prispevajo k reševanju globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe. Kot poroča The Guardian, Aschbacher vidi znanost kot ključni dejavnik, ki Evropi omogoča ohranjanje visokega življenjskega standarda.
Primerjava vesoljskih naložb z raziskavami, ki so omogočile hiter razvoj cepiv proti covidu, kaže na pomen dolgoročnih vlaganj v znanost. “Naložbe v vesolje v Evropi se morajo povečati, da zagotovimo, da bo Evropa lahko ohranila svoj standard kakovosti življenja in življenjski standard za svoje ljudi,” je Aschbacher povedal za The Guardian. Znanstveni napredek je po njegovem mnenju temelj gospodarskega razvoja, ki Evropi omogoča konkurenčnost na svetovnem prizorišču.
Sodelovanje z ZDA in izzivi SpaceX-a
Evropska vesoljska znanost že desetletja tesno sodeluje z ZDA, kar vključuje skupne projekte, kot so Mednarodna vesoljska postaja, teleskop James Webb in program Artemis za vrnitev ljudi na Luno. Vendar pa Trumpova administracija sproža vprašanja o prihodnosti tega sodelovanja, saj ZDA načrtujejo reze v proračunu Nase. Poleg tega ima Elon Musk, lastnik SpaceX-a, vse večji vpliv na ameriško vesoljsko politiko, kar po pisanju The Guardian povzroča zaskrbljenost zaradi možnih navzkrižij interesov.
SpaceX je s svojimi raketami za večkratno uporabo in satelitsko mrežo Starlink močno znižal stroške izstrelitev in postal ključni akter v vesoljski industriji. Evropske države se zato trudijo razviti lastne alternative, da bi zmanjšale odvisnost od Starlinka, ki je med drugim postal nepogrešljiv za ukrajinske vojaške komunikacije po ruski invaziji leta 2022. Aschbacher je za The Guardian dejal, da ESA nadaljuje z gradnjo kapsule Orion za program Artemis, a hkrati poudaril, da je Evropa pripravljena na “načrt B”, če bi se sodelovanje z ZDA spremenilo.
Evropske ambicije in novi partnerji
Da bi okrepila svojo avtonomijo, ESA razmišlja o sodelovanju z drugimi državami, kot so Avstralija, Združeni arabski emirati in Indija. Poleg tega si Evropa prizadeva razviti lastne zmogljivosti za izstrelitve, saj je po upokojitvi rakete Ariane 5 in težavah z raketo Vega C ostala odvisna od SpaceX-a za izstrelitev satelitov, kot je navigacijski sistem Galileo. Lani je raketa Ariane 6 končno uspešno poletela, kar je po poročanju The Guardian končalo evropsko “izstrelitveno krizo”.
ESA zdaj spodbuja razvoj raket za večkratno uporabo, kot je motor Prometheus, ki bi lahko poletel v nekaj letih. V tekmi so tudi zasebna evropska podjetja, kot je nemško startup podjetje Rocket Factory Augsburg. Poleg tega se pojavljajo pobude za razvoj vesoljskih pristanišč v Združenem kraljestvu, kar bi zmanjšalo odvisnost od Esinega vesoljskega centra v Francoski Gvajani. Aschbacher je za The Guardian izrazil navdušenje nad možnostjo vzletov iz Shetlanda, kar bi še dodatno okrepilo evropske vesoljske zmogljivosti.
Evropska vesoljska agencija, ki jo financira 23 držav članic, ostaja neodvisna od Evropske unije, kar je omogočilo nemoteno sodelovanje z Združenim kraljestvom kljub brexitu. Vendar pa so se pojavile manjše ovire, kot je prekinitev sodelovanja pri programu podnebnih satelitov Copernicus. Kljub temu ESA ostaja osredotočena na mirno raziskovanje vesolja, hkrati pa se zaveda vojaških aplikacij svojih tehnologij, ki bodo novembra letos verjetno olajšale pridobivanje dodatnih sredstev od vlad članic.
Portal24; Foto: Wikimedia/Daniel Oberhaus/fotografija je simbolna
