Evropa: Zdravju škodljiv vročinski stres narašča
Podnebne spremembe so v Evropi privedle do povečanja intenzivnosti in pogostosti vročinskih valov, ki presegajo zmogljivosti človeškega telesa za prilagoditev. Poročilo, ki sta ga nedavno izdala služba EU za spremljanje podnebja Copernicus in Svetovna meteorološka organizacija (WMO), navaja, da je bilo lansko leto najbolj vroče na svetu od začetka merjenja, z izjemnim vročinskim stresom, ki je prizadel 41 odstotkov južne Evrope.
Poročilo izpostavlja, da so ekstremne temperature posebej tvegane za določene skupine ljudi, kot so delavci na prostem, starejši in ljudje z obstoječimi zdravstvenimi težavami, kot so kardiovaskularne bolezni in diabetes. Lanski julij je bil za nekatere dele Italije še posebej usoden, saj je bilo zabeleženih 7 odtsotkov več smrtnih žrtev kot običajno, vključno s tragičnim primerom 44-letnega moškega, ki je umrl med delom na cesti v severnem mestu Lodi.
Vročinski stres se meri z upoštevanjem več faktorjev, kot so temperatura zraka, vlaga in telesni odziv na te pogoje. Poročilo navaja, da so deli Španije, Francije, Italije in Grčije lani doživeli do deset dni s temperaturami, ki so “občutno” presegle 46 stopinj Celzija. Tako ekstremne razmere zahtevajo takojšnje ukrepanje za preprečitev vročinskih udarov in drugih zdravstvenih težav.
Smrtnost zaradi vročine je višja
Smrtnost zaradi vročine se je v Evropi v zadnjih 20 letih povečala za približno 30 odstotkov. V luči teh podatkov je Agencija EU za okolje pozvala vlade, naj prilagodijo zdravstvene sisteme za soočanje s podnebnimi spremembami in uvedejo predpise za zaščito delavcev na prostem pred ekstremnimi temperaturami.
Raziskovalci opozarjajo, da so izpusti toplogrednih plinov glavni vzrok za ekstremne vročinske razmere, pri čemer k povečanju temperatur prispevajo tudi vremenski vzorci, kot je El Niño. Posledice vročine segajo dlje od neposrednih zdravstvenih tveganj in vključujejo ekstremne vremenske pojave, kot so poplave, ki jih povzroča večja zmožnost zadrževanja vlage v toplejšem ozračju.
Ugotovitve so po mnenju Carla Buontempa, direktorja službe Copernicus Climate Change Service, presenetile znanstveno skupnost glede na intenzivnost, hitrost nastopa, obseg in trajanje dogodkov v letu 2023. V Evropi so bili poleg vročinskih valov zabeleženi tudi obsežni gozdni požari in izguba ledenikov, kar dodatno poudarja nujnost globalnih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam.
[Vir: Reuters]; Portal24; Foto: Freepik
