Evropejci bomo to noč izgubili uro spanja: Premik ure ostaja politično vprašanje
To nedeljo bomo prebivalci Evrope znova priča premiku ure – ob dveh zjutraj se bodo urni kazalci premaknili naprej na tretjo uro, kar pomeni, da bomo izgubili eno uro spanja. Kljub večletnim prizadevanjem za ukinitev sezonskega premikanja ure ta praksa še vedno ostaja del našega vsakdana, predvsem zaradi političnih razlogov.
Čeprav je Evropska komisija že leta 2018 poskušala odpraviti dvakrat letno premikanje ure, so prizadevanja obstala na politični ravni. Evropski parlament je predlog podprl z veliko večino – 410 poslancev je glasovalo za, 192 proti, 51 pa se jih je vzdržalo. Kljub temu države članice niso dosegle soglasja o enotni ureditvi, zato je prehod na stalni čas ostal neuresničen.
Eden glavnih problemov je neusklajenost časovnih pasov z naravnim sončnim časom, saj v mnogih državah EU številčnice precej prehitevajo sonce. To ima lahko negativne posledice za bioritem prebivalcev, saj znanstvene študije kažejo, da sprememba ure vpliva na motnje spanja ter povečuje tveganje za različne bolezni.
Sezonski premik ure je bil v preteklosti uveden predvsem z namenom varčevanja z energijo, vendar se je sčasoma izkazalo, da ta učinek ni več relevanten. Kot je za Euronews pojasnila Ariadna Güell Sans, namestnica direktorja pri Time Use Initiative, je bil ta ukrep uveden v obdobju brez interneta in z bistveno drugačno rabo energije. Danes pa sprememba ure ne prinaša večjih energetskih prihrankov.
Poleg tega raziskave kažejo, da je velika večina prebivalcev EU proti premikanju ure. V anketi iz leta 2018 se je kar 84 odstotkov vprašanih izreklo proti tej praksi. Kljub jasnemu nasprotovanju javnosti politika še vedno ni našla rešitve za ukinitev sprememb časa.
Časovni pasovi kot politično vprašanje
Časovni pasovi niso le vprašanje praktičnosti, temveč tudi politike. V zgodovini so številne države spreminjale časovne pasove iz političnih razlogov. Med drugo svetovno vojno je Nemčija vsilila svoj časovni pas okupiranim ozemljem, vključno s Francijo in državami Beneluksa. Španija je pod vodstvom diktatorja Francisca Franca prilagodila svoj čas Nemčiji Adolfa Hitlerja.
V sodobnem času se s časovnimi pasovi igra tudi geopolitika – Ukrajinski parlament je na primer preklical prehod na poletni čas, da bi se izognil začasni uskladitvi z moskovskim standardnim časom, ki ga uporablja Rusija na okupiranih ozemljih.
Konec sezonskega premikanja ure pomeni, da se bo morala EU odločiti, ali bo prevladal poletni ali zimski čas. To vprašanje ostaja odprto in bo v prihodnjih letih verjetno ponovno predmet razprav. Svetovalec predsednika Litve Gitanasa Nausėde je že nakazal, da bi Litva to temo lahko ponovno odprla med svojim predsedovanjem Svetu EU leta 2027.
Kot je poudaril tiskovni predstavnik Evropske komisije, se EU zavzema za iskanje rešitve, vendar hkrati želi, da se države članice same odločijo, ali bodo nadaljevale s sezonskim premikanjem ure. Dokler ne bo enotnega dogovora, bodo Evropejci še naprej dvakrat letno prestavljali urne kazalce, kljub nezadovoljstvu večine prebivalcev.
Portal24; Foto: Pixabay
