Evropska centralna banka prelomno znižala obrestne mere za 0,25 odstotka
Evropska centralna banka (ECB) je po pričakovanjih prvič po skoraj petih letih znižala obrestne mere, in sicer za 0,25 odstotne točke. Ta poteza predstavlja preobrat v denarni politiki, ki je bila v zadnjih dveh letih usmerjena k zaostrovanju zaradi visoke inflacije.
Svet ECB je v izjavi pojasnil, da se je omilitev denarne politike zdela primerna glede na trenutni razvoj dogodkov. O nadaljnjih odločitvah se še naprej ne zavezujejo, saj bodo ukrepi odvisni od podatkov in dinamike osnovne inflacije. To je prvi rez obrestnih mer od septembra 2019, kar kaže na spremembo smeri denarne politike po desetih zaporednih dvigih obrestnih mer med julijem 2022 in oktobrom 2023.
Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo zdaj znašala 4,25 odstotka, medtem ko bo depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja evra, 3,75 odstotka. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila bo pri 4,50 odstotka. Prvi dve obrestni meri, kljub znižanju, ostajata blizu najvišjih ravni od uvedbe evra.
Vpliv na inflacijo
ECB je v svoji izjavi pojasnila, da je znižanje obrestnih mer utemeljeno z najnovejšo oceno inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Od septembra lani se je inflacija znižala za več kot 2,5 odstotne točke, inflacijski obeti pa so se izrazito izboljšali. Umirila se je tudi osnovna inflacija, kar nakazuje na zmanjšanje cenovnih pritiskov in zmanjšanje kratkoročnih ter dolgoročnih inflacijskih pričakovanj.
“S trenutno odločitvijo želimo omiliti stopnjo restriktivnosti denarne politike, potem ko smo devet mesecev ohranjali obrestne mere nespremenjene,” je svet ECB zapisal v izjavi. Denarna politika je z zaviranjem povpraševanja pomembno prispevala k zniževanju inflacije.
Prihodnje odločitve
Svet ECB ostaja zavezan k zagotovitvi, da se bo inflacija čim prej vrnila na dvoodstotni srednjeročni cilj. V skladu s tem nameravajo obrestne mere ohranjati dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno za dosego tega cilja.
“O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej,” so pojasnili. To pomeni, da se glede prihodnjih odločitev o obrestnih merah še naprej ne zavezujejo vnaprej.
Gospodarske napovedi
ECB je objavila tudi najnovejše napovedi glede inflacije in gospodarske rasti. Po teh napovedih se pričakuje upočasnitev dinamike nadaljnjega umirjanja inflacije. Napoved za letošnjo povprečno letno inflacijo je zdaj pri 2,5 odstotka, kar je več kot prejšnja napoved 2,3 odstotka. Za leto 2025 je napovedana inflacija 2,2 odstotka, kar je zvišanje z 2,0 odstotka, za leto 2026 pa ostaja pri 1,9 odstotka.
Projekcije osnovne inflacije so prav tako bile popravljene: povprečno 2,8 odstotka za letos, 2,2 odstotka za 2025 in 2,0 odstotka za 2026. Gospodarska rast naj bi letos znašala 0,9 odstotka, kar je rahlo zvišanje od prejšnje napovedi 0,8 odstotka. Za prihodnje leto je ocena rasti BDP znižana na 1,4 odstotka, za leto 2026 pa ostaja pri 1,6 odstotka.
Glede na nove napovedi trgi trenutno ne pričakujejo novega znižanja obrestnih mer že na naslednji julijski seji sveta ECB. Čeprav so prej pričakovali več znižanj v tem letu, se zdaj ocenjuje, da bo najbolj verjetno sledilo le še eno.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Freepik
