Evropska komisija odložila zakon o krčenju gozdov
[Euronews] – Evropska komisija je napovedala, da bo za 12 mesecev odložila izvajanje zakona o krčenju gozdov, ki je bil sprejet z namenom preprečevanja nadaljnjega uničevanja gozdov. Odločitev je sledila večmesečnemu pritisku industrije in tretjih držav, ki so opozarjale na pomanjkanje ustreznih smernic za pravilno izvajanje tega zakona. Zakon, ki naj bi stopil v veljavo 30. decembra 2023, zahteva, da dobavitelji potrdijo, da njihovo blago, kot so soja, govedina, kava in palmovo olje, ne izvira iz območij, kjer je prišlo do krčenja gozdov.
Komisija je ob napovedi zamude izdala tudi smernice za lažje izvajanje zakona, s čimer naj bi podjetjem zagotovila dodatno jasnost in podporo pri prilagajanju novim pravilom. Med temi smernicami so enotna kontaktna točka za IT podporo, preizkušanje geolokacijskih datotek ter večjezična uporabniška navodila za uporabo sistema.
Pritisk industrije in tretjih držav
Zakon o krčenju gozdov je že od svojega sprejetja predmet številnih kritik s strani industrije, političnih skupin in držav izvoznic, kot sta Brazilija in Indonezija, ki jih nova zakonodaja najbolj prizadene. Te države so izrazile zaskrbljenost zaradi pomanjkljive pripravljenosti na izvajanje zakona in opozorile, da bi lahko omejitve povzročile gospodarske težave v sektorjih, ki so močno odvisni od izvoza blaga, povezanega s krčenjem gozdov.
Evropska komisija je poudarila, da zamuda pri izvajanju zakona ne postavlja pod vprašaj njegovih ciljev, temveč je namenjena zagotovitvi, da bodo tako podjetja kot države imele dovolj časa za prilagoditev novim zahtevam. Komisija je dodala, da bo do junija 2025 predlagala dodatno zakonodajo po intenzivnih dialogih z državami, ki jih zakon najbolj prizadene.
Neenakomerna pripravljenost podjetij in odziv evropskih poslancev
Komisija je ob napovedi zamude poudarila, da je pripravljenost podjetij na izvajanje zakona neenakomerna. Medtem ko so nekatera podjetja intenzivno pripravljena na nove zahteve, so druga izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkanja jasnih smernic in podpore. Eden izmed glavnih očitkov podjetij in njihovih predstavnikov je, da Komisija ni pravočasno zagotovila potrebnih smernic, kar je povzročilo zamude pri prilagoditvah.
Evropski poslanec Pascal Canfin je opozoril, da je odpor proti zakonu posledica močnega lobiranja držav, ki proizvajajo blago, povezano s krčenjem gozdov, ter velikih kmetijskih konglomeratov. Poudaril je, da zakonodaja naslavlja ključni problem, ki prispeva k globalnemu krčenju gozdov, in da bo zamuda omogočila bolj premišljeno in postopno uvajanje sprememb.
Mednarodni diplomatski odnosi in opozorila EU
Kljub podpori zakonu so nekateri visoki predstavniki EU opozorili na diplomatske posledice, ki jih je zakon povzročil. Odhajajoči visoki predstavnik EU za zunanje zadeve Josep Borrell je priznal, da je zakon povzročil napetosti v odnosih z državami, kot so Brazilija, Indonezija in nekatere države Zahodne Afrike, s katerimi mora EU krepiti vezi.
Borrell je pozval k previdnosti pri uvajanju gospodarskih ukrepov in poudaril, da morajo biti takšni ukrepi natančno premišljeni in postopno uvajani, da se omogoči prilagoditev mednarodnih partnerjev. Dodal je, da je treba vzpostaviti tesen dialog s prizadetimi državami, da se prepreči dodatno zaostrovanje odnosov.
Portal24; Foto: Pexels
