Evropska komisija predlaga aktivacijo davčne klavzule za povečanje obrambnih izdatkov
V skladu s Paktom stabilnosti in rasti so države članice EU zavezane k izvajanju fiskalne politike, ki ohranja javnofinančni primanjkljaj pod 3 odstotke BDP in dolg pod 60 odstotkov BDP. V primeru kršitev lahko Evropska komisija sproži postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem (EDP), ki lahko vključuje sankcije, kot so denarne kazni. Trenutno se s postopkom EDP sooča osem držav članic: Belgija, Francija, Madžarska, Italija, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška.
Hkrati več držav, med njimi Poljska, Italija, Grčija in baltske države, poziva k pregledu obstoječih fiskalnih pravil, piše Euronews. Sklicujejo se na precedens iz časa pandemije COVID-19, ko je Evropska komisija začasno odpravila fiskalne omejitve, da bi vladam omogočila finančno podporo podjetjem in prebivalcem.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na münchenski varnostni konferenci napovedala predlog za aktivacijo odstopne klavzule, ki bi državam članicam omogočila večje obrambne izdatke zunaj omejitev Pakta stabilnosti in rasti. Poudarila je, da bo ukrep uveden na “nadzorovan in pogojen način” ter dopolnjen s paketom prilagojenih orodij, ki bodo upoštevala posebnosti posameznih držav članic.
Neuradni umik voditeljev EU v Bruslju v začetku meseca je izpostavil pomen povečanja obrambnih zmogljivosti v celotnem bloku, pri čemer je bil predlog o odstopni klavzuli izpostavljen kot ena najmanj spornih možnosti. Evropska unija načrtuje vložiti približno 500 milijard evrov v obrambo v prihodnjem desetletju, da bi zagotovila podporo Ukrajini in obenem ohranila lastne obrambne zmogljivosti.
Poleg tega potekajo pogajanja med zaveznicami v Natu, kjer sodeluje 23 držav članic EU, o dvigu ciljnih izdatkov za obrambo s trenutnih 2 odstotkov BDP. Končna odločitev naj bi bila sprejeta na vrhu Nata v Haagu, ki je predviden konec junija.
Portal24; Foto: Pixabay/NakNakNaku
