Pet organizacij za varstvo digitalne zasebnosti je pri Evropski komisiji vložilo pritožbo proti podjetju Alphabet, matični družbi Googla, zaradi domnevnih kršitev določb Zakona o digitalnih trgih (DMA). Opozarjajo, da platforma Android uporabnikom otežuje izklop ali zamenjavo prednameščenih aplikacij, kar naj bi bilo v nasprotju z evropsko zakonodajo.
Evropska organizacija za digitalne pravice (European Digital Rights – EDRi), fundacija za prosto programsko opremo (FSFE), nemška nevladna organizacija Gesellschaft für Freiheitsrechte, grška Homo Digitalis ter britanska ARTICLE 19 so v skupni pritožbi zapisale, da je sistem Android zasnovan na način, ki uporabnikom “namerno skriva možnost celo onemogočanja prednameščenih aplikacij za zaščito dostopa”.
V dokumentu, naslovljenem na Evropsko komisijo, izpostavljajo tudi prakso prikazovanja opozoril, namenjenih odvračanju uporabnikov od onemogočanja tovrstnih aplikacij. Med drugim naj bi se prikazovalo sporočilo, da “če onemogočite to aplikacijo, Android in druge aplikacije morda ne bodo več delovale, kot je predvideno”.
Organizacije so Komisijo pozvale, naj sproži uradno preiskavo proti družbi Alphabet. Pritožba je bila vložena v luči novega poročila o skladnosti Alphabetovih storitev z zahtevami DMA, ki je bilo predstavljeno po delavnici Komisije 1. julija letos.
DMA, ki velja od maja 2023, določa strožja pravila za tako imenovane varuhe dostopa – največje digitalne platforme, ki zaradi svojega tržnega položaja bistveno vplivajo na digitalne trge v EU. Septembra 2023 je Komisija imenovala šest podjetij kot varuhe dostopa: Alphabet, Amazon, Apple, ByteDance, Meta in Microsoft. Družbi Booking.com je ta status pripadel dodatno v letu 2024.
Evropska komisija je doslej že ukrepala proti nekaterim podjetjem zaradi nespoštovanja novega zakona. Aprila letos je Apple prejel globo v višini 500 milijonov evrov, Meta pa 200 milijonov evrov. Komisija je v obrazložitvi navedla, da je Apple razvijalcem prepovedoval usmerjanje uporabnikov na zunanje ponudbe, kar krši načelo poštene konkurence. Meta pa je bila kaznovana zaradi modela “plačaj ali privoli”, ki je uporabnikom omogočal dostop do storitev le pod pogojem, da privolijo v obdelavo osebnih podatkov za namen ciljnega oglaševanja ali plačajo naročnino.
Pritožba proti Alphabetu sledi seriji primerov, v katerih EU preverja, ali tehnološki velikani spoštujejo obveznosti, določene z zakonodajo o digitalnih trgih. Evropska komisija ima pristojnost izreči visoke denarne kazni podjetjem, ki kljub opozorilom ne prilagodijo svojih praks novim pravilom.
Foto: Pexels
