Evropska komisija je danes objavila šesto letno poročilo o vladavini prava v Evropski uniji, ki obsega tudi pregled napredka Slovenije na štirih ključnih področjih: neodvisnosti pravosodja, boju proti korupciji, svobodi medijev in institucionalnem ravnovesju oblasti. V poročilu je Slovenija ocenjena kot država, ki je v zadnjem letu »dosegla pomemben napredek na vseh ključnih področjih«.
Kot je poudarilo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Evropska komisija ocenjuje, da je večina priporočil iz preteklega poročila »že izpolnjenih ali v zaključni fazi izvajanja«. V osredju prizadevanj ostaja »odprt, demokratičen in vključujoč pravni red, temelječ na spoštovanju prava, človekovih pravic in neodvisnosti institucij«, so dodali na ministrstvu.
Med ključnimi dosežki poročilo izpostavlja več izpolnjenih priporočil. Med drugim je bilo v celoti izvedeno priporočilo za dokončanje zakonodajnega postopka o parlamentarnih preiskavah, pri čemer so bila upoštevana evropska merila za neodvisnost sodstva. Prav tako je bilo izpolnjeno priporočilo o povečanju plač sodnikov in državnih tožilcev, ki naj bi zdaj odražale evropske standarde glede virov in prejemkov v pravosodju.
Evropska komisija beleži tudi »znaten napredek pri nadaljnjih ukrepih za zagotavljanje, da reforma imenovanja sodnikov vključuje zadostne varovalke za neodvisnost sodstva«. Poleg tega je Slovenija v celoti izpolnila priporočilo o sprejetju nove strategije in akcijskega načrta za boj proti korupciji, katerega implementacija je že stekla. Komisija ob tem dodaja, da je opazen napredek tudi »pri zagotavljanju učinkovitosti preiskav, pregonov in pravnomočnih sodb v primerih kaznivih dejanj korupcije, tudi na najvišji ravni«.
Ministrstvo za pravosodje je ob objavi poročila poudarilo, da Komisija letos ponovno priznava pomembne dosežke Slovenije na številnih področjih. »Pozdravljamo ugotovitve Evropske komisije, ki potrjujejo, da Slovenija pri krepitvi vladavine prava dela korake v pravo smer. Posebej pomembno je, da smo v celoti izpolnili priporočila glede zagotavljanja neodvisnosti sodstva in izboljšanja pogojev za delo sodnikov in tožilcev,« je dejala pravosodna ministrica Andreja Katič.
Kot so spomnili na ministrstvu, je Državni zbor konec marca letos sprejel novo Resolucijo o preprečevanju korupcije, konec junija pa je bil potrjen tudi Akcijski načrt za uresničevanje resolucije. Ukrepi se nanašajo na naslednje petletno obdobje.
Digitalizacija, mediji in notranji trg
Evropska komisija je v letošnjem poročilu prvič vključila tudi oceno delovanja notranjega trga v kontekstu pravne države. Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve to pozdravljajo kot pomembno nadgradnjo poročila. Po njihovem mnenju vključitev te dimenzije »dodatno potrjuje, da stabilni pravni okvirji predstavljajo temelj za enakopravno gospodarsko sodelovanje znotraj EU«.
V poročilu so prepoznani tudi koraki Slovenije na področju digitalizacije pravosodja, čeprav Komisija opozarja na dolgotrajnost sodnih postopkov, zlasti v primerih pranja denarja in korupcije.
Pri vprašanju medijev Komisija navaja »določen napredek pri sprejemanju zakonodajnih in nezakonodajnih varovalk za izboljšanje zaščite novinarjev, še posebej na spletu«, in »določen napredek pri zagotavljanju pravil ali mehanizmov za financiranje javnih medijev«. Poudarja pa potrebo po dodatnih ukrepih za večjo zaščito novinarjev in večjo transparentnost pri preiskavah in pregonih v zvezi s korupcijo.
Slovenija naj bi po navedbah Komisije sprejela še dodatne ukrepe za boljšo sledljivost kazenskih postopkov, zlasti tistih, povezanih s korupcijo. Ministrstvo za pravosodje je izpostavilo, da je »predlog Zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja v pripravi«.
Ob tem je ministrica Katič dejala: »Ostajamo zavezani tudi napredku na področju zaščite novinarjev, civilne družbe in drugih posameznikov, ki opravljajo pomembno javno vlogo. Pri pripravi ukrepov smo se gibali v okviru zahtev in možnosti, ki jih daje direktiva.«
Po njenih besedah so tovrstne reforme »odraz vrednot, na katerih temelji demokracija«. Prenova zakonodaje na področju sodstva naj bi tako še naprej ostala prednostna naloga. »Z novim Zakonom o sodiščih, Zakonom o sodnikih ter spremembami Zakona o sodnem svetu in Zakona o državnem tožilstvu želimo okrepiti delovanje sodstva, izboljšati transparentnost, odgovornost in učinkovitost,« je pojasnila ministrica.
Poročilo Komisije tudi letos vključuje štiri države kandidatke za članstvo v EU – Albanijo, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo – kar po oceni slovenskega zunanjega ministrstva pomeni »pomemben korak k večji povezanosti regije z evropskimi standardi ter jasen signal zavezanosti širitvenemu procesu na Zahodnem Balkanu«.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve bo v sodelovanju z drugimi resornimi ministrstvi pripravilo odziv na ugotovitve Komisije. »Pravočasno in učinkovito izvajanje priporočil ostaja med ključnimi nalogami vlade,« poudarjajo.
Foto: Vecteezy
