Evropska komisija je predstavila nov program z imenom Demokratični ščit, namenjen krepitvi zaščite evropskih demokracij in volilnih procesov pred tujim vmešavanjem in manipulacijo informacij. Pobuda, ki jo Komisija opisuje kot temeljno za varnost in neodvisnost Unije, se osredotoča predvsem na preprečevanje vpliva ruskih akterjev, državnih in nedržavnih, ki že več kot desetletje izvajajo spletne destabilizacijske kampanje po Evropi.
V Bruslju poudarjajo, da je razvoj novih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, pospešil širjenje dezinformacij in povečal njihov vpliv na javno mnenje. Nedavni dogodki, med drugim razveljavitev predsedniških volitev v Romuniji zaradi ruske propagandne kampanje ter dezinformacijski val v Moldaviji pred parlamentarnimi volitvami, so po oceni Komisije pokazali nujnost sistemskega odziva.
Osrednji del pobude predstavlja ustanovitev Evropskega centra za demokratično odpornost. Center bo služil kot stičišče za prepoznavanje destabilizacijskih operacij in koordinacijo mrež za preverjanje dejstev v državah članicah. Sodelovanje držav v novem mehanizmu pa bo prostovoljno.
Francoska poslanka Nathalie Loiseau, ki vodi odbor za program Demokratični ščit, meni, da bi morala Evropska komisija pokazati več odločnosti. Po njenem mnenju „demokratični ščit izraža previdnost, ki ne zadošča za spopad s sodobnimi grožnjami“. Za Euronews je dodala, da se Unija ne bi smela več zanašati na dobro voljo tehnoloških platform, temveč vzpostaviti resničen zaščitni mehanizem, ki bo ščitil državljane pred poskusi spodkopavanja demokracije.
Komisar za demokracijo in pravno državo Michael McGrath je pojasnil, da bo center sčasoma spreminjal svoje delovanje, saj se tudi narava groženj hitro razvija. Po njegovih besedah je v načrtu tudi vzpostavitev prostovoljne mreže vplivnežev, ki bi spodbujali ozaveščenost o pravilih EU in izmenjavo dobrih praks na področju političnega komuniciranja.
Pomanjkanje konkretnih ukrepov in sredstev
Kljub široki podpori ciljem programa je med nevladnimi organizacijami in evropskimi poslanci zaslediti zadržanost glede njegove izvedljivosti. Omri Preiss, direktor organizacije Alliance4Democracy, je za Euronews dejal, da pobudi primanjkuje finančne osnove. Po njegovih besedah ruska vlada za vplivne operacije letno porabi do 3 milijarde evrov, medtem ko Evropska unija „nima primerljivega odziva“.
Tudi vprašanje proračuna ostaja odprto. O dodelitvi sredstev naj bi se odločalo v okviru pogajanj o novem večletnem finančnem okviru, ki trenutno potekajo v Bruslju. Francoska poslanka Loiseau je ob tem izrazila dvom, ali bo predsednica Komisije Ursula von der Leyen uspela uresničiti sprejeta pravila o regulaciji spletnih platform. „Vidimo obsežno rusko vmešavanje, a tudi težave pri nadzoru ameriških platform, kot je TikTok, ki vplivajo na evropski informacijski prostor,“ je poudarila.
Pravna podlaga in prihodnji izzivi
Evropska unija je v zadnjih letih že sprejela več zakonov za zaščito demokratičnih procesov. Med njimi je zakon o digitalnih storitvah, ki od platform zahteva večjo preglednost algoritmov in zmanjšanje tveganj za politične manipulacije, ter zakon o umetni inteligenci, ki določa označevanje t. i. globokih ponaredkov.
Leto 2024 je prineslo tudi uveljavitev Evropskega zakona o svobodi medijev, katerega cilj je zagotoviti preglednost in uredniško neodvisnost medijev po vsej Uniji, navaja Euronews. Kljub temu se po navedbah virov iz Bruslja izvajanje zakonodaje sooča z zamudami zaradi pritiska tehnoloških podjetij iz ZDA, ki jih podpira ameriška administracija.
Skupina Renew v Evropskem parlamentu je v odzivu poudarila, da morajo evropske institucije poskrbeti za dosledno izvajanje sprejetih pravil. „Uveljavitev teh zakonov je prvi korak pri vzpostavitvi resničnega ščita za demokracijo,“ so zapisali v sporočilu predsednici Komisije.
Po besedah komisarja McGratha bodo posamezni ukrepi programa Demokratični ščit uvajani postopoma do leta 2027. Letos pa bo po njegovi oceni ključni preizkus odpornosti evropskega volilnega sistema, saj bodo državljani Francije, Italije in Španije odšli na volišča v času okrepljenih informacijskih groženj.
Foto: Unsplash/ALEXANDRE LALLEMAND
