Evropska unija močno zmanjšala uvoz energije, Rusija padla na 12. mesto med dobavitelji
Evropska unija (EU) je v drugem četrtletju močno zmanjšala uvoz energije, kar je bilo deloma posledica sankcij proti Rusiji zaradi njenih dejanj v Ukrajini. Podatki Evropskega statističnega urada (Eurostat) kažejo, da se je vrednost uvoza energije od aprila do junija v primerjavi z lanskim obdobjem zmanjšala za 39,4 odstotka, medtem ko se je obseg uvoza zmanjšal za 11,3 odstotka.
V prvih treh mesecih letos je bilo zaznano zmanjšanje vrednosti za 26,5 odstotka in obsega za 6,1 odstotka. Največji dobavitelji nafte in njenih derivatov v drugem četrtletju so bile Norveška in ZDA, oba z deležem okoli 14 odstotkov, kar je v primerjavi z lanskimi malo več kot 10-odstotna rast. Kazahstan in Savdska Arabija sta sledila s 10 oz. 9-odstotnim deležem.
Rusija je padla na 12
Rusija, ki je bila nekoč ključna dobaviteljica za EU, je padla na 12. mesto z zgolj 2,7 odstotka uvoza. V primerjavi s spomladanskim obdobjem prejšnjega leta, ko je znašala 15,9 odstotka, je to drastično zmanjšanje. Eurostat ugotavlja, da sankcije proti Rusiji, uvedene zaradi njene agresije na Ukrajino, močno vplivajo na trgovino z energenti, kar vodi k diverzifikaciji dobaviteljev energije v EU.
EU je odziv na rusko invazijo na Ukrajino pokazala z uvedbo prepovedi uvoza ruske surove nafte z ladjami in kasneje uvoza derivatov v februarju. Uvoz zemeljskega plina je v drugem četrtletju prav tako upadel za 17 odstotkov, pri čemer je Norveška postala glavna dobaviteljica s 44,3 odstotka, sledili pa sta Britanija (17,8 odstotka) in Alžirija (16,5 odstotka). Delež Rusije v uvozu zemeljskega plina se je prepolovil na 13,8 odstotka.
Kljub temu ZDA ohranjajo vodilno vlogo kot glavna dobaviteljica utekočinjenega zemeljskega plina z deležem 46,4 odstotka v uvozu EU, sledijo Rusija (12,4 odstotka) in Katar (10,9 odstotka).
Zmanjšanje uvoza iz Rusije je jasen znak geopolitičnih napetosti in prizadevanj EU za večjo energetsko varnost in diverzifikacijo svojih virov.
