Evropski trgi rastejo po nemških volitvah, Wall Street čaka Nvidio
Evropske delnice in evro so teden začeli z vzponom, saj so vlagatelje pomirili izidi nemških volitev, ki niso prinesli večjih presenečenj. Hkrati so se terminske pogodbe na Wall Streetu okrepile. Na trgih namreč vlada optimizem, da bi lahko tehnološki gigant Nvidia sredi tedna objavil rezultate, ki bi upravičili visoke ocene tehnološkega sektorja. Terminske pogodbe na nemški indeks DAX so poskočile za 1,1 odstotka, medtem ko se je evro zvišal za 0,5 odstotka in dosegel vrednost 1,0516 dolarja. Tudi širši evropski indeks EUROSTOXX 50 je pridobil 0,4 odstotka. Terminske pogodbe na britanski FTSE so zrasle za 0,1 odstotka.
Azijski trgi z mešanimi rezultati
Na azijskih trgih je bila likvidnost nekoliko nižja zaradi praznikov v Tokiu, kar je vplivalo tudi na gibanje delnic, navaja Reuters. MSCI-jev najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske je izgubil 0,2 odstotka. Terminske pogodbe na japonski indeks Nikkei so se trgovale pri 38.310 točkah, kar je bilo pod petkovo zaključno vrednostjo 38.776. Na Kitajskem je indeks CSI300, ki vključuje vodilne delnice, zdrsnil za 0,1 odstotka. Hongkonške delnice, zbrane v indeksu HSI, so zrasle za 0,2 odstotka in podaljšale vzpon, ki ga poganjajo predvsem tehnološka podjetja.
Terminske pogodbe na ameriški indeks S&P 500 pridobile 0,4 odstotka. Terminske pogodbe na Nasdaq pa so zrasle za 0,5 odstotka. Prejšnji teden je Nasdaq doživel 2,5-odstotni padec, kar je bil njegov najslabši tedenski rezultat v zadnjih treh mesecih. Izgube je vodila tako imenovana “veličastna sedmerica” tehnoloških velikanov. Ta umik je še povečal pričakovanja vlagateljev pred sredino objavo rezultatov Nvidie. Analitiki napovedujejo, da bi lahko podjetje v četrtem četrtletju ustvarilo približno 38,5 milijarde dolarjev prodaje, v prvem četrtletju pa celo 42,5 milijarde dolarjev. Trgi pričakujejo, da bi lahko objava rezultatov povzročila približno 8-odstoten premik cene delnice v katerokoli smer, odvisno od tega, ali bodo podatki presegli ali razočarali pričakovanja.
Inflacijske skrbi in previdnost Fed-a
Wall Street je prejšnji petek doživel precejšen udarec, potem ko je raziskava o storitvenem sektorju pokazala nepričakovan upad aktivnosti. Razlogi za to so bili povezani s skrbmi glede novih tarif in naraščajočih stroškov. Pojavila so se celo poročila, da Bela hiša pritiska na Mehiko, naj uvede carine na kitajski uvoz kot del širšega dogovora. Ameriške delnice so v petek občutno padle. Indeks Dow in S&P 500 sta izgubila po približno 1,7 odstotka. Nasdaq je zdrsnil za več kot 2 odstotka.
V petek bo objavljena tudi priljubljena mera osnovne inflacije, ki jo spremlja ameriška centralna banka Federal Reserve. Napovedi kažejo, da bi se inflacija lahko upočasnila z 2,8 odstotka na 2,6 odstotka. Petkova anketa med ameriškimi potrošniki je razkrila, da so se dolgoročna inflacijska pričakovanja za obdobje od 5 do 10 let povzpela na 3,5 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1995. Analitiki pri ANZ so posvarili, da bi lahko dolgoročnejša inflacijska pričakovanja postala trajna. Slednje je bilo razvidno iz nekaterih šibkejših gospodarskih podatkov, objavljenih konec tedna.
Na valutnih trgih je padec donosnosti državnih obveznic vplival na vrednost dolarja proti jenu, saj japonski donosi rastejo zaradi špekulacij o morebitnem dvigu obrestnih mer s strani Banke Japonske. Dolar je obstal pri 149,36 jena, potem ko je prejšnji teden izgubil 2 odstotka. Na surovinskih trgih zlato ostaja stabilno pri 2.935 dolarjih za unčo, medtem ko se cena nafte giblje v nasprotno smer zaradi govoric o možnem mirovnem sporazumu v Ukrajini, ki bi lahko omilil sankcije proti Rusiji in povečal njen izvoz nafte. Nafta Brent je dražja za 11 centov na 74,54 dolarja za sod, ameriška nafta pa za 1 cent na 70,42 dolarja za sod.
