Evropske države zahtevajo vključenost v mirovne pogovore o Ukrajini
Evropske države vztrajajo, da brez neposredne vpletenosti Ukrajine in Evrope ne more biti resnih razprav o miru v Ukrajini, saj so se medtem že začeli pogovori med Washingtonom in Moskvo. Diplomatski viri so za Euronews potrdili, da evropski voditelji še niso začeli razpravljati o tem, kdo bi jih lahko zastopal pri pogajanjih, čeprav si prizadevajo za sedež za pogajalsko mizo skupaj z Ukrajino, Rusijo in ZDA.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je po poročanju virov že začel dvostranska posvetovanja z voditelji 27 držav članic, da bi pridobil vpogled v njihova stališča glede varnostnih jamstev in pomoči Ukrajini. Coreper, forum za bruseljske diplomate, je bil včeraj zvečer obveščen o tej pobudi. Med pogovori med evropskimi voditelji bi lahko obravnavali tudi možnost imenovanja posebnega evropskega odposlanca, kot je to predlagala Ukrajina.
Washington in Moskva v ospredju mirovnega procesa
Prvi pogovori med Washingtonom in Moskvo so potekali v Riadu, le nekaj dni po napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o začetku dialoga z Vladimirjem Putinom. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in evropski voditelji so obsodili dvostranske pogovore med velesilama in zahtevali širšo vključenost Ukrajine ter Evrope v mirovni proces.
Ukrajina je Evropsko unijo že pozvala k imenovanju posebnega odposlanca, podobno kot so ZDA to storile z generalom Keithom Kellogom, navaja Euronews. Kljub hitrim srečanjem evropskih ministrov in voditeljev v Münchnu in Parizu vprašanje evropske vloge v mirovnih pogajanjih ni bilo jasno naslovljeno. Diplomati poudarjajo, da se morajo evropske države najprej dogovoriti o skupnem stališču, preden začnejo razpravo o tem, kdo naj jih zastopa.
Evropski voditelji med dvomi in političnimi izzivi
Neformalno srečanje v Parizu pod vodstvom francoskega predsednika Emmanuela Macrona ni razjasnilo, kakšna varnostna jamstva so evropske države pripravljene ponuditi Ukrajini. Prav tako ni bilo dogovora o tem, kdo naj bi predstavljal EU na mirovnih pogajanjih. Macron bo nadaljeval z diplomatskimi pogovori, pri čemer bo gostil še eno srečanje z evropskimi voditelji in Norveško.
Strokovnjaki opozarjajo, da je Evropa s svojim počasnim odzivom zamudila priložnost za aktivno vlogo v mirovnem procesu. Po mnenju Clauda-Francea Arnoulda, nekdanjega francoskega diplomata, bi EU morala ukrepati že prej, še preden je Trump sprožil svojo pobudo. Tako pa zdaj evropske države skušajo pridobiti mesto za pogajalsko mizo s ponudbami vojaške podpore in finančne pomoči.
Možni evropski predstavniki za pogajanja vključujejo Antonia Costo, predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, pa tudi britanskega premierja Keira Starmerja in francoskega predsednika Macrona. Vendar strokovnjaki menijo, da je malo verjetno, da bi ena oseba lahko zastopala celotno Evropo.
Geopolitična negotovost in diplomatske ovire
Evropska vloga v mirovnem procesu ostaja negotova tudi zaradi notranjih političnih premikov v ključnih državah. Francoski predsednik Macron se sooča z zmanjšano priljubljenostjo doma, kar zmanjšuje njegovo diplomatsko težo. Italijanska premierka Giorgia Meloni, ki velja za Trumpu naklonjeno, bi lahko imela podporo ZDA, vendar njena država ne dosega cilja Nata glede vojaške porabe.
Poleg tega se bližajo volitve v Nemčiji, kar dodatno otežuje sprejemanje ključnih odločitev. Vodja konservativne CDU Friedrich Merz bi lahko postal novi kancler, a morebitni koalicijski pogovori bi lahko trajali mesece, kar bi vplivalo na nemško vlogo v evropski diplomaciji. Prav tako ostaja odprto vprašanje, ali bi Združeno kraljestvo in druge nečlanice EU podprle evropski izbor pogajalcev ali zahtevale svojo neposredno vpletenost.
Medtem so veleposlaniki EU v sredo odobrili 16. sveženj sankcij proti Rusiji, ki vključuje ukrepe proti moskovski ‘senčni floti’ naftnih tankerjev in omejitve pri uvozu aluminija. Kljub temu ostaja vprašanje, kako učinkovito lahko EU vpliva na potek mirovnih pogajanj, če ne bo dobila uradnega sedeža za mizo.
Portal24; Foto: Pexels
