Evropske volitve: Anketa kaže na povečano udeležbo
Najnovejša anketa Eurobarometra, ki je zajela mnenja več kot 26.000 državljanov iz 27 članic EU, se kaže na povečano zanimanje za udeležbo na prihajajočih volitvah v Evropski parlament. Kar 71 odstotkov vprašanih je izjavilo, da bodo na volitvah, ki bodo potekale med 6. in 9. junijem “verjetno” glasovali.
To predstavlja desetodstotno povečanje v primerjavi z volilno udeležbo leta 2019, ko je bila udeležba 50,66 odstotka. Povečanje udeležbe je očitno v več državah, vključno s Češko, kjer se je verjetnost udeležbe povečala z 39 odstotkov na 58 odstotkov, Romunijo z 55 odstotkov na 74 odstotkov, Avstrijo in Poljsko, kjer se je oba dvignila z 52 odstotkov na 70 odstotkov, Ciper z 44 odstotkov na 60 odstotkov in Slovaško s 47 odstotkov na 62 odstotkov.
Po drugi strani Bolgarija beleži zmanjšanje volilne namere, ki je padla z 57 odstotkov leta 2019 na 50 odstotkov leta 2024. Kljub temu pa skoraj dve tretjini državljanov EU izraža verjetnost udeležbe, s tem pa signalizira rast angažiranosti. Interes za volitve je skočil za 11 točk od pomladi 2019, saj 60 odstotkov vprašanih izraža zanimanje za prihajajoče volitve.
V času globalnih napetosti, vključno z vojno v Ukrajini in naraščajočimi konflikti med Iranom in Izraelom, 81 odstotkov državljanov meni, da je glasovanje zaradi trenutnega mednarodnega konteksta še posebej pomembno. Predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, poudarja, da so volitve ključnega pomena za določanje smeri, v katero bo šel blok.
Z raziskavo Eurobarometer se tako kaže, da se Evropejci zavedajo visokih vložkov na prihajajočih volitvah, kar potrjuje tudi ocena pomembnosti volitev, kjer 53 odstotkov vprašanih meni, da volitve nosijo veliko pomembnost, 36 odstotkov srednjo pomembnost, medtem ko 10 odstotkov meni, da so pomembne v nizki meri.
Evropejci in njihova percepcija evropskega parlamenta
Anketa razkriva tudi, kako državljani Evropske unije gledajo na institucijo, ki jo bodo junija neposredno izvolili. Parlament je v zadnjih mesecih odločal o ključnih vprašanjih, kot so migracijska reforma, umetna inteligenca in medijska svoboda. Kljub temu je bil parlament prizadet tudi s škandalom Qatargate, v katerem je majhna skupina zakonodajalcev in pomočnikov domnevno sprejemala gotovinska plačila iz Katarja in Maroka.
Kljub slabim novicam je javna podoba parlamenta večinoma ostala nepoškodovana. Raziskava, izvedena med septembrom in oktobrom, kaže, da 41 odstotkov vprašanih državljanov ima “pozitivno” podobo parlamenta, kar je povečanje za pet odstotnih točk. 40 odstotkov vprašanih drži nevtralno mnenje, medtem ko ima 18 odstotkov negativno percepcijo, kar je prvič, da pozitivna percepcija prevlada nad nevtralno.
Po državah, Portugalska (66 odstotkov), Danska (59 odstotkov), Irska (59 odstotkov) in Luksemburg (53 odstotkov) kažejo najvišje stopnje pozitivne percepcije parlamenta. V Madžarski, kljub predlogu premiera o odvzemu oblasti parlamentu, 46 odstotkov državljanov izraža pozitivno mnenje.
Negativna percepcija ni prevladujoča
Negativna percepcija v nobeni državi članici ne prevladuje, a je precej opazna na Češkem (29 odstotkov), v Franciji (28 odstotkov), Avstriji (24 odstotkov) in Sloveniji (22 odstotkov).
Na splošno, 56 odstotkov državljanov EU si želi, da bi parlament igral pomembnejšo vlogo. Raziskava je tudi razkrila, da bi si državljani želeli, da parlament med politično kampanjo daje prednost naslednjim temam: boj proti revščini in socialni izključenosti (33 odstotkov), javno zdravje (32 odstotkov), podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (31 odstotkov) ter obramba in varnost EU (31 odstotkov). Te teme odražajo šoke, ki so jih povzročile nedavne krize, kot so pandemija COVID-19, ruska invazija na Ukrajino in rekordna inflacija.
Dodatne pomembne teme vključujejo ukrepe proti podnebnim spremembam (27 odstotkov), prihodnost Evrope (26 odstotkov), migracije in azil (24 odstotkov), demokracija in pravna država (23 odstotkov) ter kmetijska politika (23 odstotkov). Ti rezultati so podobni tistim iz ankete Euronews, ki jo je izvedel Ipsos v marcu, kjer so bile glavne prioritete boj proti rasti cen, zmanjševanje socialnih neenakosti in podpora gospodarski rasti.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pexels
