Evropski parlament napreduje v tožbi proti Komisiji zaradi sprostitev sredstev Madžarski
Evropski parlament je napredoval pri svojem načrtu za sprožitev tožbe proti Evropski komisiji zaradi sprostitve 10,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev Madžarski, ki so bila blokirana zaradi pomislekov glede pravne države. Končna objava se pričakuje v prihodnjih dneh, in sicer po odobritvi odbora za pravne zadeve v ponedeljek zvečer s 16 glasovi za in enim proti. Za tožbo je potrebna odobritev predsednice parlamenta Roberte Metsola, na Evropsko sodišče pa jo je treba vložiti najkasneje do 25. marca.
Jeza evropskih poslancev izhaja iz odločitve, ki jo je Evropska komisija sprejela decembra, ko je Madžarski deblokirala 10,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev, do katerih država ni mogla dostopati zaradi vztrajnih pomanjkljivosti v pravni državi.
Komisija je dejanje utemeljila s trditvijo, da je bila sprostitev sredstev upravičena, ker je Budimpešta maja lani sprejela reformo za krepitev neodvisnosti pravosodja in ublažitev političnega vmešavanja v sodišča, v skladu s štirimi “super mejniki”, ki jih je uvedla izvršna oblast. Zakonodajalci, ki so ponovili pomisleke, ki jih je izrazila civilna družba, so izpodbijali obrazložitev in dejali, da prenova ni kos nalogi. Pritožili so se tudi, da je bil denar odmrznjen en dan pred ključnim vrhom voditeljev EU, na katerem je premier Viktor Orbán grozil z vetom na ključne sporazume o Ukrajini.
“Madžarska ne izpolnjuje standarda neodvisnosti pravosodja”
V resoluciji, sprejeti januarja, so evropski poslanci izpostavili možnost sodnega postopka. Poudarili so, da “EU nikakor ne more popustiti izsiljevanju in trgovati s strateškimi interesi EU in njenih zaveznikov, tako da se odreče svojim vrednotam. Madžarska ne izpolnjuje standarda neodvisnosti pravosodja, določenega v (pogodbah EU), saj sprejeti ukrepi ne zagotavljajo zadostne zaščite pred političnim vplivom in jih je mogoče zaobiti ali neustrezno uporabiti,” so zapisali.
Nekaj dni pozneje so poslanci kritizirali komisarje Didierja Reyndersa (pravosodje), Nicolasa Schmita (Jobs) in Johannesa Hahna (proračun), ker so z Orbánom sklenili, kot so rekli, “politični dogovor”. Umik njegovega veta je bil izveden v zameno za 10,2 milijarde evrov.
Trije komisarji so ostali neomajni in vztrajali, da je Madžarska predložila zadostne dokaze za dokazovanje skladnosti s štirimi “super mejniki”, ki so vključevali ukrepe za krepitev nacionalnega pravosodnega sveta, samoupravnega nadzornega odbora in zatiranje političnega vmešavanja znotraj vrhovnega sodišča.
“Komisija je bila zakonsko dolžna sprejeti odločitev,” je dejal Reynders.
Veliko sredstev je še vedno na čakanju
Bruselj Madžarski še vedno zadržuje skoraj 12 milijard evrov dodeljenega deleža kohezijskih sredstev in večino njenega 10,4 milijarde evrov vrednega načrta za okrevanje in odpornost. Orbán je situacijo že večkrat označil za “finančno izsiljevanje”.
Za vsako ovojnico veljajo različni sklopi pogojev, ki zahtevajo zakonodajne spremembe na področjih, kot so pravice LGBTQ+, azilna politika, javna naročila in boj proti korupciji. Toda poslanci Evropskega parlamenta so v januarski resoluciji dejali, da je treba sredstva, ki ostanejo blokirana, “obravnavati kot enoten, celosten paket in da se plačila ne smejo izvesti, tudi če je na enem ali več področjih dosežen napredek, na drugem pa še vedno obstajajo pomanjkljivosti.”
Valérie Hayer, predsednica skupine Renew Europe, je v govoru v torek zjutraj pozvala Komisijo, naj ohrani “popolno preglednost” in Parlamentu zagotovi vse informacije glede sprostitve nadaljnjih sredstev. “Zelo pomembno je, da pogledamo pravne vidike odločitev, ki jih je sprejela Komisija,” je dejala Hayer.
Terry Reintke, sopredsednik Zelenih, je pozdravil “skoraj soglasno” glasovanje v odboru za pravne zadeve in dejal, da bodo evropski poslanci ostali “zelo trdni”, medtem ko se pogovori med Brusljem in Budimpešto glede preostalih zamrznjenih sredstev nadaljujejo. To ni prvič, da je Parlament svoj primer prenesel v Luksemburg, da bi prisilil Komisijo. Oktobra 2021 je hemicikl vložil tožbo proti izvršni oblasti zaradi njene “neuporabe” novega mehanizma, ki je povezoval plačila sredstev EU s spoštovanjem temeljnih pravic bloka.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pexels
