Evropski parlament je danes s posebno resolucijo izrazil ostro nasprotovanje odločitvi slovenske vlade, ki je lani ukinila dan spomina na žrtve komunizma. Gre za najmočnejše orodje, ki ga ima Parlament na voljo, kar po mnenju nekaterih poslancev potrjuje resnost evropskega odziva.
Med pobudniki resolucije je bila tudi evropska poslanka Romana Tomc, ki je ob tem poudarila: »Tudi Evropski parlament ni spregledal zavržnega dejanja Golobove vlade, ki je ukinila dan spomina na žrtve komunizma. Moj trud in vztrajnost sta bila poplačana.«
Pobuda za obravnavo ukinitve dneva spomina na žrtve komunizma je v Evropski parlament prišla prek peticije, ki jo je vložil slovenski zgodovinar Mitja Ferenc. Kot je zapisano v obrazložitvi, je odločitev slovenske vlade, da 17. maj ni več državni dan spomina, neposredno v nasprotju z evropskimi prizadevanji za ohranjanje zgodovinskega spomina na vse totalitarizme.
Evropski parlament v resoluciji navaja, da takšne odločitve vodijo v zanikanje žrtev in spodkopavanje evropskega konsenza o nujnosti obsodbe vseh oblik totalitarnega nasilja. Opozarja tudi, da so podobni dnevi spomina v številnih državah članicah uveljavljeni kot stalni del izobraževalnega in zgodovinskega sistema.
Vloga evropske poslanke Romane Tomc
Evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) je bila ena najglasnejših zagovornic resolucije. V razpravi v odboru za peticije je izpostavila, da je ukinitev dneva spomina žaljiva do vseh, ki so trpeli pod komunističnim režimom. »Evropski parlament je danes poslal jasno sporočilo – zgodovina ni politično orodje in spomin na žrtve ne sme biti predmet dnevne politike,« je dejala.
Tomc je dodala, da je resolucija rezultat dolgoletnega dela in opozarjanja evropskih institucij, da se v nekaterih članicah zgodovinska dejstva še vedno potiskajo na rob. Po njenih besedah gre za pomembno moralno zmago, ki presega notranjepolitična razhajanja.
Čeprav resolucija Evropskega parlamenta ni pravno zavezujoča, ima simbolno težo in pogosto vpliva na nadaljnje politične postopke v državah članicah. Dokument še čaka na potrditev na plenarnem zasedanju, pričakovati pa je tudi odziv Evropske komisije, ki spremlja spoštovanje vrednot in pravic v članicah.
Slovenska vlada še ni podala uradnega odziva na resolucijo. V preteklosti je ukinitev dneva spomina utemeljevala z argumentom, da gre za “selektivni zgodovinski spomin”, kar pa v Bruslju ni naletelo na razumevanje. Evropski poslanci so v razpravi poudarili, da so žrtve komunizma del skupne evropske zgodovine in da je njihovo priznanje dolžnost vseh držav članic.
Foto: Ana Gregorčič
