Evropski parlament sprejel prelomno zakonodajo za medijsko svobodo
Evropski parlament je z veliko večino podprl ključno zakonodajo, ki bo znatno vplivala na medijski prostor v Evropski uniji. Z 464 glasovi za, 92 proti in 65 vzdržanimi so poslanci odobrili Akt o svobodi medijev ter Akt o umetni inteligenci, ki sta namenjena krepitvi medijske svobode in zaščiti pravic novinarjev ter zagotavljanju dostopa do raznolikih in neodvisnih medijskih vsebin za državljane EU.
Akt o svobodi medijev, prva tovrstna uredba v EU, po besedah poročevalke Evropskega parlamenta Sabine Verheyen predstavlja pomemben uspeh za medijsko svobodo. Ta zakonodaja nalaga državam članicam zagotavljanje medijske pluralnosti in zaščito neodvisnosti medijev pred različnimi zunanjimi interesi. Dodatno bo zaščitila novinarje pred pritiski, vključno s siljenjem v razkritje virov, ter omejila uporabo vohunske programske opreme proti novinarjem na skrajne ukrepe, ki jih mora odobriti neodvisen pravosodni organ.
Za večjo transparentnost bodo morali mediji v nacionalnih podatkovnih zbirkah objaviti informacije o svojih lastnikih, tudi v primerih, ko so ti neposredno ali posredno v državni lasti. Prav tako bo potrebno razkritje finančne podpore, prejete iz državnih oglaševalskih sredstev in drugih oblik državne podpore, vključno s tistimi iz držav, ki niso članice EU.
Akt uvaja tudi določbe za urejanje odnosa med spletnimi platformami in mediji ter vzpostavlja Evropski odbor za medijske storitve, sestavljen iz nacionalnih medijskih organov, ki bo svetoval Evropski komisiji pri dosledni uporabi določb nove zakonodaje.
Odziv Irene Joveve in Romane Tomc
V procesu sprejemanja pomembne zakonodaje na ravni Evropske unije je slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, Irena Joveva, odigrala ključno vlogo kot soavtorica in poročevalka v imenu politične skupine Renew Europe. Akt o svobodi medijev je opisala kot “zelo dobro, ambiciozno besedilo”, ki bo zagotavljalo zaščito svobode medijev. Joveva je izpostavila, da zakonodaja uvaja prepoved vsakršnega vmešavanja države ali lastnikov v uredniške odločitve, zahteva javno razkritje vseh konfliktov interesov, zagotavlja popolno transparentnost lastništva medijev in sredstev, prejetih iz oglaševanja s strani državnih podjetij in organov. Poleg tega zakonodaja določa, da morajo biti procesi oglaševanja objektivni in temeljiti na javno razkritih merilih.
Nasprotujoče mnenje je izrazila Romana Tomc, poslanka skupine EPP/SDS, ki je glasovala proti predlogu. Kljub priznanju, da zakonodaja prinaša pozitivne spremembe za zaščito novinarjev, je izrazila skrb, da se lahko “še tako dobre rešitve uporabijo za politično obračunavanje”. Tomc je izrazila dvome glede delovanja Evropskega odbora za medijske storitve in kritizirala ravnanje podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove, posebej v luči njenega pristopa do Radiotelevizije Slovenija. Ta izmenjava mnenj odraža raznolikost stališč znotraj parlamenta glede novih regulativ, ki ciljajo na krepitev medijske svobode in transparentnosti v EU.
Akt o umetni inteligenci
Evropski parlament je s široko večino podprl prvo zakonodajo, ki ureja področje umetne inteligence (UI) v Evropski uniji, s ciljem zagotavljanja zanesljive, varne in pravične uporabe te tehnologije, hkrati pa spodbujanja inovacij in utrjevanja vodilnega položaja Evrope na tem področju. Glasovanje je prineslo 523 glasov za, 46 proti in 49 vzdržanih.
Poročevalci Brando Benifei (S&D) in Dragos Tudorache (Renew) sta poudarila pomen zakonodaje za varno in humanocentrično razvoj umetne inteligence, ki najde ravnotežje med inovacijami in zaščito pravic. Nova pravila posebej prepovedujejo uporabo UI v aplikacijah, ki predstavljajo tveganje za temeljne pravice, kot so biometrično kategoriziranje in družbeno točkovanje, ter zahtevajo stroge zahteve za visoko tvegane UI sisteme, uporabljene v ključnih sektorjih, kot so infrastruktura, zdravstvo in kazenski pregon.
Zakonodaja uvaja tudi pravila za modele umetne inteligence, ki se morajo uskladiti s pravili EU o avtorskih pravicah, in dodatne varnostne zahteve za najmočnejše modele. Poleg tega morajo biti vsebine, ustvarjene ali manipulirane z umetno inteligenco, na spletu jasno označene.
Klemen Grošelj (Renew/Svoboda) je poudaril, da EU z novo zakonodajo postavlja globalne standarde na področju UI, kar odraža hitri razvoj tehnologije in pomen varnosti in humanocentričnosti v njeni uporabi. Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je pozdravil podporo zakonodaji, izpostavil pa je pristop EU k regulaciji, ki zagotavlja minimalno, a nujno potrebno urejanje, s čimer Evropa postavlja globalne standarde na tem področju.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Pixabay
