Evropski parlament toži Komisijo zaradi sprostitve sredstev Madžarski

Foto: Pexels

Evropski parlament toži Komisijo zaradi sprostitve sredstev Madžarski

Evropski parlament je v četrtek zjutraj sporočil, da bo proti Evropski komisiji vložil tožbo zaradi odločitve o sprostitvi 10,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev, ki so bila zamrznjena Madžarski. To potezo, ki naj bi bila uradno predstavljena v ponedeljek zvečer, je potrdila predsednica parlamenta, Roberta Metsola, na srečanju z vodji političnih skupin. Metsola, ki ima končno pooblastilo za sprožitev tožbe pred Sodiščem Evropskih skupnosti, je rok za oddajo tožbe postavila na 25. marec.

Evropski parlament s to potezo povečuje pritisk na predsednico Evropske komisije, Ursulo von der Leyen, ki si prizadeva za ponovno izvolitev na čelo Komisijo. Von der Leyen je obljubila, da bo trdno zagovarjala pravno državo. To je občutljivo vprašanje, ki je v prvem mandatu von der Leyen zahtevalo veliko pozornosti. Evropska ljudska stranka (EPP) je izjavila, da četrtkovo glasovanje ni bilo usmerjeno proti von der Leyen osebno, ampak proti celotnemu komisarskemu kolegiju. Pri tem so poudarili tudi željo po pravni jasnosti in skladnem ravnanju z denarjem davkoplačevalcev.

Ozadje tega zapleta je odločitev Komisije iz decembra preteklega leta, ko je bilo Madžarski omogočeno dostopati do 10,2 milijarde evrov. Sredstva so bila zamrznjena, in sicer zaradi pomanjkljivosti v pravni državi. Komisija je trdila, da je bila sprostitev sredstev upravičena, ker je Madžarska sprejela reforme, ki naj bi okrepile neodvisnost pravosodja. Vendar so zakonodajalci in civilna družba izrazili pomisleke glede učinkovitosti teh reform.

Resolucija Evropskega parlamenta

Zaskrbljenost je dodatno poglobila resolucija Evropskega parlamenta iz januarja, ki je odprla možnost sodnega postopka proti Komisiji. Resolucija je poudarila, da EU ne sme popuščati izsiljevanju in mora ostati zvesta svojim vrednotam, ne glede na strateške interese. Parlament je posebej izpostavil, da Madžarska ne izpolnjuje standardov neodvisnosti pravosodja, ki so določeni v pogodbah EU.

Trije komisarji Evropske unije so vztrajali, da je Madžarska izpolnila pogoje, določene s štirimi “super mejniki”. Tako imenovani mejniki med drugim zahtevajo ukrepe za krepitev nacionalnega pravosodnega sveta, vzpostavitev samoupravnega nadzornega odbora in omejitev političnega vmešavanja v vrhovno sodišče. Tiskovni predstavnik Komisije je v četrtek izjavil, da je bila Komisija “zakonsko zavezana” sprostiti sredstva delno, saj je Madžarska dokazala “neodvisnost svojega pravosodja”. Komisija trdi, da je svojo odločitev sprejela v popolni skladnosti z zakonodajo EU in bo pred Sodiščem EU branila svoje ukrepanje.

Čaka še skoraj 12 milijard evrov

Kljub temu Bruselj še vedno zadržuje skoraj 12 milijard evrov od celotnega madžarskega deleža kohezijskih sredstev ter večino iz njenega načrta za okrevanje in odpornost v vrednosti 10,4 milijarde evrov. Ta situacija je bila večkrat označena kot “finančno izsiljevanje” s strani madžarskega premiera Orbána. Za izplačilo obeh sklopov sredstev veljajo različni pogoji, ki med drugim zahtevajo zakonodajne spremembe na področju pravic LGBTQ+, azilne politike, javnih naročil in boja proti korupciji, kjer po mnenju uradnikov Komisije ni bilo doseženega skoraj nobenega napredka.

Evropski poslanci so opozorili, da bi morala ostati blokirana sredstva obravnavati kot celosten paket, pri čemer se plačila ne smejo izvesti, čeprav je bil napredek dosežen na nekaterih področjih, medtem ko na drugih še vedno obstajajo pomanjkljivosti. Ta korak ni prvič, da se je Evropski parlament obrnil na Sodišče EU, da bi prisilil Komisijo k ukrepanju. Oktobra 2021 je že vložil tožbo proti izvršni oblasti zaradi njenega neukrepanja glede novega mehanizma, ki povezuje izplačila sredstev EU s spoštovanjem temeljnih pravic Unije.

[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pexels