Evropski poslanci Grčijo pozivajo k ustavitvi prodaje ladij Rusiji
Evropski poslanci so v odprtem pismu grškega premierja Kyriakosa Micotakisa pozvali k takojšnjemu ukrepanju za ustavitev prodaje starih ladij Rusiji, ki po njihovem mnenju Kremlju omogoča vzdrževanje tako imenovane flote v senci. Pismo, ki ga je podprlo 36 poslancev iz različnih držav in političnih skupin, opozarja, da te transakcije pomagajo Rusiji zaobiti sankcije G7, ki omejujejo cene ruske nafte, in s tem financirajo vojno v Ukrajini, navaja Euronews. Poslanci so pismo poslali v petek, grške oblasti pa se nanj še niso uradno odzvale.
Ruska flota v senci, sestavljena iz starih in pogosto nezavarovanih tankerjev, se uporablja za izogibanje zahodnim sankcijam, ki omejujejo financiranje ruske invazije na Ukrajino. Plovila izvajajo zavajajoče prakse, kot so izklapljanje transponderjev, prenos ponarejenih podatkov in večkratni prenosi tovora med ladjami, da prikrijejo poreklo nafte. Takšne dejavnosti ne le spodkopavajo mednarodne omejitve, ampak predstavljajo tudi okoljske in varnostne grožnje, zlasti za pomorske države, kot je Grčija. Nedavni incidenti v Baltskem morju, kjer so ruska plovila osumljena sabotaže podmorskih kablov, so še dodatno okrepili politični pritisk za ukrepanje.
Evropski poslanci v pismu poudarjajo, da je Grčija, kot pomorska velesila, še posebej izpostavljena tem tveganjem. “Takšna neodgovorna dejanja ne le prispevajo k trpljenju Ukrajincev, ampak tudi ogrožajo evropsko in grško varnost ter povzročajo okoljske nevarnosti,” je izjavil litovski poslanec Petras Auštrevičius, ki je vodil pobudo za pismo. Poslanci zato od Micotakisa pričakujejo “konkretne rezultate” pri omejevanju teh praks.
Grčija kot ključni akter v trgovini z ladjami
Nedavna študija ameriškega možganskega trusta Brookings razkriva, da več kot polovica ladij, ki jih Rusija uporablja v svoji floti v senci, izvira od zahodnoevropskih lastnikov, pri čemer je Grčija največji posamezni prodajalec. Te ugotovitve potrjuje tudi raziskava Evropskega parlamenta. Grčija, ki ima dolgo tradicijo v pomorski industriji, je bila že pred sankcijami EU pomemben akter v trgovini z ruskimi fosilnimi gorivi. Čeprav se je ta dejavnost zmanjšala, še vedno ni povsem izkoreninjena, saj države članice EU še naprej kupujejo ruski utekočinjeni zemeljski plin (LNG).
Grške oblasti so v odzivu poudarile, da si prizadevajo za spoštovanje sankcij in preprečevanje njihovega izogibanja. Vendar evropski poslanci zahtevajo strožje ukrepe, vključno z zajezitvijo prevozov med ladjami, ki se uporabljajo za prikrivanje porekla tovora, in odvračanjem grških podjetij od transporta ruske nafte.
Pritisk EU za dodatne sankcije
EU je v več paketih sankcij na črni seznam uvrstila 153 plovil, povezanih z rusko floto v senci, in jim prepovedala dostop do evropskih pristanišč in storitev. Kljub temu blok še ni uvedel neposredne prepovedi prodaje tankerjev Rusiji. Namesto tega morajo podjetja iz EU prijaviti takšne transakcije, če je kupec povezan z Rusijo, prodaja pa je dovoljena le z dovoljenjem nacionalnih organov. Tiskovni predstavnik EU je izjavil, da sistem označevanja povečuje stroške za Rusijo in otežuje delovanje teh plovil na mednarodnem trgu.
Trenutno potekajo priprave na nov krog sankcij, ki bi lahko vključeval dodatne sezname plovil. Tiskovni predstavnik EU je potrdil, da se podatki in predlogi držav članic nenehno analizirajo, a bo za kakršne koli nove ukrepe potrebno soglasje Sveta EU. Zunanji ministri naj bi o tem razpravljali maja.
Portal24; Foto: Pexels/fotografija je simbolna
