Evropski poslanci in zloraba proračuna: Le redki pred sodnike
Francoska političarka Marine Le Pen in osem nekdanjih poslancev Evropskega parlamenta iz njene stranke so bili pred kratkim spoznani za krive poneverbe sredstev Evropske unije. Sodba je pritegnila veliko pozornost, saj razkriva širši problem zlorabe denarja, namenjenega plačilu pomočnikov evropskih poslancev, piše Euronews. Po navedbah virov, ki poznajo delovanje Evropskega parlamenta, takšne nepravilnosti niso osamljen primer, temveč razširjena praksa, ki le redko pristane na sodiščih.
Evropski poslanci v obdobju 2024–2029 za plačilo pomočnikov mesečno prejmejo 30.769 evrov, kar je nekoliko več kot v prejšnjem mandatu. Ta sredstva so razdeljena med akreditirane pomočnike, ki delajo v prostorih Parlamenta, in lokalne pomočnike, ki podpirajo poslance v njihovih volilnih enotah. Kljub strogim pravilom, da morajo biti stroški povezani izključno z izvajanjem poslanskega mandata, se ta pogosto kršijo.
Nejasna pravila in zlorabe pod krinko
Meje med tem, kaj je “nujno in neposredno povezano” z delom evropskega poslanca, in kaj ne, so pogosto zabrisane. Po besedah anonimnega vira iz Parlamenta nekateri poslanci zaposlujejo lokalne politike, ki v njihovih volilnih okrožjih opravljajo politične dejavnosti, nato pa te aktivnosti prikazujejo kot del poslanskega mandata. Takšne prakse so v preteklosti že privedle do odmevnih primerov, kot je primer Le Pen, pa tudi nekdanjega vodje UKIP Nigela Faragea, ki je zaposlil pomočnika za nepovezane zadeve, ali grške socialistke Eve Kaili, obtožene zapravljanja med 120.000 in 150.000 evrov. Čeprav ti primeri izstopajo, viri pravijo, da gre le za vrh ledene gore. Parlament ne objavlja uradnih statistik, a je v zadnjem desetletju devetkrat sodeloval v civilnih postopkih proti poslancem zaradi goljufij.
V mnogih primerih zlorabe ne dosežejo sodišč. Parlament pogosto izvede notranji upravni pregled, zahteva vračilo sredstev in izda obvestilo o izterjavi. Če obstaja sum goljufije, zadevo predajo evropskim ali nacionalnim organom. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) igra ključno vlogo pri preiskovanju tovrstnih primerov, kot je bil tudi primer Le Pen, kjer je preiskava sprožila obtožbe. OLAF prejema namige od različnih virov, včasih celo od političnih nasprotnikov, a le redki primeri se zaključijo s konkretnimi ukrepi. Ko OLAF zaključi preiskavo, ugotovitve vrne Parlamentu, ki odloči o nadaljnjih korakih. V primeru kaznivih dejanj zadevo prevzame Evropsko javno tožilstvo (EPPO), ki deluje od leta 2021, ali nacionalni pravosodni organi.
Sistemski problem brez jasnih rešitev
Kljub odmevnim primerom, kot je zaseg 170.000 evrov premoženja italijanske poslanke Stefanie Zambelli leta 2023, ostaja obseg zlorab neznanka. Nicholas Aiossa iz Transparency International EU opozarja, da Parlament ne razkriva podatkov o tem, koliko poslancev je vpletenih, čeprav bi moral. Poročilo Follow The Money iz leta 2023 ocenjuje, da je 139 evropskih zakonodajalcev zlorabilo sredstva za pomočnike. Parlament pa je med letoma 2019 in 2022 denar izterjal v 155 primerih.
Tiskovna služba Parlamenta trdi, da gre večinoma za tehnične prilagoditve in administrativne napake, ne za sistematične kršitve. Vendar preiskovalno novinarstvo in žvižgači razkrivajo, da je problem globlji, kot priznava uradna statistika. Medtem ko se nekateri primeri razkrijejo, večina ostane skrita.
Portal24; Foto: Pexels
