EU parlament zavrača predlog Komisije in zahteva prožnejši proračun EU za 2028–34
Evropski parlament je v odboru za proračun (BUDG) sprejel odločno stališče glede prihodnjega dolgoročnega proračuna Evropske unije, znanega kot večletni finančni okvir (MFF) za obdobje 2028–34. Poslanci so z 23 glasovi za, devetimi proti in dvema vzdržanima glasovoma zavrnili predlog Evropske komisije o uvedbi enotnih nacionalnih načrtov za vsako državo članico. Namesto tega so pozvali k bolj ambicioznemu, prožnemu in na ljudi osredotočenemu proračunu, ki bi presegal trenutno raven financiranja, določeno na približno 1 odstotek BDP EU, navaja Euronews. Poudarek je na krepitvi podnebnih ukrepov, digitalnega prehoda, zaposlovanja ter soočanju z geopolitičnimi izzivi, kot so ruska agresija proti Ukrajini in spreminjajoča se vloga ZDA na globalnem prizorišču.
Evropska komisija je predlagala, da bi prihodnji proračun temeljil na modelu enotnih nacionalnih načrtov, ki bi povezovali naložbe z reformami, podobno kot pri skladih za okrevanje po pandemiji. Vendar so poslanci v odboru BUDG ta pristop odločno zavrnili, češ da ne ustreza potrebam deljenega upravljanja po letu 2027.
“Zavračamo model ‘Enega nacionalnega načrta na državo članico’, saj menimo, da ne more služiti kot podlaga za prihodnjo porabo,” je poudaril Siegfried Muresan, romunski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP). Namesto tega poslanci zagovarjajo strukturo, ki omogoča večji parlamentarni nadzor ter vključuje regionalne in lokalne akterje v proces odločanja, kar naj bi zagotovilo večjo preglednost in učinkovitost pri porabi sredstev.
Poudarek na večjih naložbah in novih virih financiranja
Poslanci so izrazili zaskrbljenost, da trenutna zgornja meja proračuna, ki znaša približno 1,2 bilijona evrov ali 1 odstotek BDP EU, ne bo zadostovala za reševanje vse bolj zapletenih izzivov, s katerimi se sooča Evropska unija. Carla Tavares, portugalska poslanka iz skupine socialistov in demokratov (S&D), je poudarila: “Želimo, da so ljudje in regije v središču naslednjega proračuna. Potrebujemo močne naložbe za povečanje strateške avtonomije, gospodarske odpornosti in zelenih ciljev, pri tem pa ne smemo nikogar pustiti ob strani.”
Za dosego teh ciljev poročilo Parlamenta poziva k uvedbi novih davkov na ravni EU ali t. i. lastnih virov, ki bi zmanjšali odvisnost od neposrednih prispevkov držav članic. Muresan je opozoril, da brez dodatnih prihodkov obstaja tveganje za reze v programih EU ali povečanje bremena za davkoplačevalce, še posebej ob obveznosti odplačevanja dolga iz skladov za okrevanje po pandemiji, ki je ocenjen na približno 30 milijard evrov letno od leta 2028.
Skupno zadolževanje kot možna rešitev
Poleg povečanja proračuna in uvedbe novih virov financiranja so se poslanci strinjali, da bi skupno zadolževanje EU lahko predstavljalo izvedljivo možnost za obvladovanje obsežnih kriz, ki prizadenejo celotno unijo. Ta pristop bi omogočil hitrejše in učinkovitejše odzivanje na izzive, kot so podnebne spremembe, varnostne grožnje in gospodarska nestabilnost.
Evropska komisija je že nakazala, da bo prihodnji proračun zahteval težke odločitve za uravnoteženje tradicionalnih prednostnih nalog, kot so kmetijske subvencije in kohezijske politike, z novimi prioritetami, vključno z obrambo in varnostjo. “EU mora povečati učinek vsakega porabljenega evra in se osredotočiti na področja, kjer je ukrepanje na ravni unije najbolj potrebno,” je Komisija zapisala v svojem februarskem sporočilu. Stališče Parlamenta bo zdaj predmet razprave na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, predvidenem za 5. in 8. maj, kjer bo dokončno potrjeno
Portal24; Foto: Pixabay/USA-Reiseblogger
