Evropski proračun: Kdo največ plača in kdo največ prejme?
Proračun Evropske unije (EU) temelji na načelu solidarnosti, kjer države članice prispevajo v skupno blagajno in iz nje črpajo sredstva za različne projekte in razvojne pobude. Bogatejše države zahodne in severne Evrope so praviloma neto plačnice, medtem ko države srednje in vzhodne Evrope pogosto veljajo za neto prejemnice. A te številke ne odražajo vseh koristi, ki jih članstvo v EU prinaša.
Po podatkih Evropske komisije so leta 2023 največ v proračun EU prispevale štiri največje države članice:
- Nemčija (33,8 milijarde evrov),
- Francija (25,8 milijarde evrov),
- Italija (18,8 milijarde evrov),
- Španija (13,6 milijarde evrov).
Medtem pa devet držav članic v proračun prispeva manj kot milijardo evrov. Najmanj so prispevale Malta (112 milijonov evrov), Ciper (259 milijonov evrov) in Estonija (355 milijonov evrov). Ti podatki odražajo velikost gospodarstva in število prebivalcev posamezne države.
Neto plačnice in neto prejemnice
Države EU so glede na svoje finančne prispevke in prejemke razdeljene na neto plačnice, ki prispevajo več, kot prejmejo, ter neto prejemnice, ki prejemajo več, kot prispevajo, navaja Euronews. Leta 2023 je deset držav spadalo med neto plačnice, med njimi:
- Nemčija (19,8 milijarde evrov),
- Francija (9,3 milijarde evrov),
- Nizozemska (6,3 milijarde evrov),
- Italija (6 milijard evrov),
- Švedska (1,6 milijarde evrov).
Medtem je bilo 17 držav neto prejemnic. Največja neto prejemnica je bila Poljska, ki je prejela 7,1 milijarde evrov več, kot je prispevala. Sledijo ji Romunija (5,9 milijarde evrov), Belgija (4,8 milijarde evrov), Madžarska (4,4 milijarde evrov) in Grčija (3,9 milijarde evrov).
Na dnu so tri države, ki so prejele manj kot milijardo evrov iz proračuna EU: Malta (277 milijonov evrov), Ciper (393 milijonov evrov) in Slovenija (952 milijonov evrov), navaja Euronews.
Prejemki in prispevki na prebivalca
Kadar analiziramo prispevke in prejemke na prebivalca, se slika nekoliko spremeni. Leta 2023 so posamezniki v Nemčiji prispevali 403 evrov, v Franciji 378 evrov, v Italiji 318 evrov in v Španiji 281 evrov. Na vrhu neto prispevkov na prebivalca je bila Nizozemska, kjer je vsak prebivalec prispeval 350 evrov več, kot je prejel, sledila je Irska z 240 evri na prebivalca.
Na drugi strani je Luksemburg izstopal kot največja neto prejemnica na prebivalca, saj je prejel 3081 evrov. Za primerjavo, Slovenija je med neto prejemnicami prejela 129 evrov na prebivalca. Poljska, čeprav največja prejemnica v absolutnem smislu, pa 191 evrov.
Kljub razlikam med neto plačnicami in neto prejemnicami Evropska komisija poudarja, da proračun EU prinaša koristi vsem državam članicam. Gre predvsem za skupno financiranje projektov, ki jih posamezne države težko izpeljejo same. Proračun podpira razvoj podeželja, varovanje okolja, izobraževalne programe, raziskave in mednarodni razvoj.
Evropska komisija je poudarila, da številke neto prispevkov in prejemkov ne odražajo širših koristi, ki jih prinaša sodelovanje v skupnem evropskem projektu. Na primer, Belgija in Luksemburg, ki gostita ključne institucije EU, kot sta Evropski parlament in Evropska komisija, sta neto prejemnici kljub svoji gospodarski moči.
Portal24; Foto: Pixabay/ fotoblend
