Državni sekretar Dejan Židan se je v Bruslju udeležil zasedanja Sveta za konkurenčnost, kjer so v ospredju razprav prevladovali predlog za oblikovanje Evropskega sklada za konkurenčnost, prizadevanja za poenostavitve zakonodaje in strategija za enotni trg. Zasedanje je prineslo več pomembnih poudarkov za prihodnjo usmeritev evropske industrijske politike in konkurenčnosti gospodarstva.
Evropska komisija je julija predstavila predlog za oblikovanje Evropskega sklada za konkurenčnost v višini 234,3 milijarde evrov. Sklad naj bi združil štirinajst obstoječih instrumentov v enoten okvir in s tem zagotovil učinkovitejšo podporo ključnim sektorjem, kot so digitalizacija, razogljičenje, zdravje in varnost.
Židan je poudaril pomen cilja sklada, a obenem opozoril na nekaj dilem. „Pričakovanje, da bomo z manj javnega denarja dohiteli globalne konkurente, je napačno. Potrebno bo jasno odgovoriti, ali bo javna podpora primerljiva s podporo, ki jo svojemu gospodarstvu namenjajo naši konkurenti,“ je dejal.
Dodal je, da mora EU nameniti večjo pozornost digitalni avtonomiji: „Nahajamo se v primežu tujega monopola na področju digitalnih orodij, podpiramo digitalno avtonomijo, a to ni razvidno iz predloga razdelitve sredstev.“
Posebej je izpostavil položaj manjših podjetij: „Ali bodo merila in postopki omogočali kandidirati tudi odličnim malim in srednje velikim podjetjem, kar je ena od bistvenih zahtev Slovenije? Na tem področju bomo zelo pozorni.“
Poenostavitve zakonodaje
Druga točka zasedanja je bila namenjena vprašanju poenostavitev zakonodaje. Evropska komisija je v začetku septembra predstavila sveženj šestih omnibusov, s katerimi želi do leta 2029 zmanjšati upravno breme podjetij za 25 odstotkov, za mala in srednja podjetja pa celo za 35 odstotkov.
Slovenija ta prizadevanja podpira. „Slovenija želi v procesu poenostavitev maksimalno pomagati. Potrebujemo jasne časovnice, možnost za manjše vmesne zmage in končni rok, da bomo delali hitreje,“ je poudaril državni sekretar.
Prav tako je Židan opozoril, da morajo biti poenostavitve resnične: „Pri tem moramo paziti, da podjetij ne obremenimo z novimi regulativami. Proces poenostavitev je komplementaren s poglabljanjem notranjega trga na področju storitev.“
Strategija za enotni trg in odprava ovir
V času delovnega kosila so ministri neformalno razpravljali o strategiji za enotni trg. Strategija, ki jo je Evropska komisija objavila maja letos, se usmerja na nova strateška področja, kot so kapitalski trgi, energetika, telekomunikacije in obramba. Gost razprave je bil Enrico Letta, avtor poročila o prihodnosti enotnega trga.
Pod točko ‘razno’ je bila obravnavana tudi problematika teritorialnih dobavnih omejitev, ki povzročajo višje cene in slabši dostop do izdelkov na notranjem trgu. Slovenija je skupaj z več državami podprla avstrijski dokument za njihovo odpravo.
„Zaradi geografskih omejitev imamo višje stroške, višjo inflacijo, trpijo potrošniki in podjetja. Potrebujemo hitro odpravo teh ovir za bolj pravične cene, močnejši notranji trg EU in bolj konkurenčno gospodarstvo,“ je dejal Židan.
Ob robu zasedanja so članice EU potrdile Deklaracijo koalicije za polprevodnike, ki poziva k prenovljenemu Aktu o čipih. Z njo so države izrazile zavezanost krepitvi evropskega polprevodniškega sektorja, ki je ključen za gospodarski in varnostni položaj Unije. Države članice se strinjajo, da mora EU odpraviti ranljivosti ter izkoristiti obstoječe prednosti in tržne priložnosti na globalni ravni.
Foto:
