Evropski voditelji o obrambni strategiji: Iskanje soglasja glede financiranja in nabave
Bruselj bo v ponedeljek gostil izjemno pomembno srečanje voditeljev Evropske unije, kjer bodo na neformalnem sestanku razpravljali o skupni strategiji za okrepitev evropske obrambe. Evropska komisija ocenjuje, da mora EU v naslednjih desetletjih vložiti 500 milijard evrov, da bi okrepila svojo obrambno industrijo in zagotovila potrebno vojaško opremo. Kljub skupni viziji ostajajo države članice razdeljene glede tega, katere zmogljivosti je treba prednostno razvijati, kako jih financirati ter kakšno vlogo naj pri tem igrajo nacionalni in evropski proizvajalci.
Srečanje bo potekalo v neoklasični palači Palais d’Egmont v središču Bruslja, namesto v običajnem zasedanju Evropskega sveta, navaja Euronews. Takšen format omogoča bolj odprto in odkrito razpravo, saj gre za prvi vrh, ki bo v celoti posvečen obrambi. Voditeljem EU se bosta pridružila tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte in britanski premier Keir Starmer, kar kaže na pomen čezatlantskih odnosov in sodelovanja z Združenim kraljestvom pri varnostnih vprašanjih.
Med glavnimi točkami razprave bosta vprašanji, katere vojaške zmogljivosti bi morala EU prednostno razvijati in kako financirati njihov razvoj ter nabavo. Pomanjkanje naložb v obrambni sektor je v zadnjih desetletjih oslabilo evropsko vojaško industrijo, zato so potrebne dodatne spodbude, da bi EU lahko ustrezno podprla Ukrajino in se hkrati zaščitila pred morebitnimi grožnjami.
Nujnost ukrepov zaradi varnostnih groženj
Obveščevalne agencije opozarjajo, da bi lahko bila Rusija do leta 2030 v položaju, da napade državo članico EU. Kljub sankcijam Zahoda, ki so bile uvedene z namenom ohromiti rusko gospodarstvo in vojaške sposobnosti, Rusija v nekaterih segmentih še vedno prekaša evropske zaveznike. Zaradi tega mnogi zagovarjajo nujno povečanje vlaganj v evropske obrambne zmogljivosti, vključno z zračno in pomorsko obrambo, vojaško mobilnostjo, kibernetsko varnostjo ter razvojem brezpilotnih sistemov.
Na potrebo po krepitvi evropske obrambe je vplival tudi spremenjen odnos ZDA do evropskih zaveznikov. Nekdanji in potencialni prihodnji ameriški predsednik Donald Trump je EU večkrat kritiziral zaradi nezadostnih izdatkov za obrambo in pozval k povečanju teh izdatkov na 5 odstotkov BDP. Prav tako je vse bolj očitna ameriška usmeritev k indo-pacifiški regiji, kar je sprožilo vprašanja o dolgoročni varnostni odvisnosti Evrope od Washingtona.
Na ravni EU obstaja relativno soglasje o prednostnih obrambnih zmogljivostih. Vprašanje, kdo bo soglasja pridobil in kdo jih bo nadzoroval pa ostaja odprto. Eden od predlogov je omejitev financiranja na nakup evropske opreme, pri čemer bi morala biti vsaj 65 odstotkov sestavnih delov iz EU. Nekatere države so glede tega zadržane, saj menijo, da bi to lahko omejilo dostop do določenih naprednih tehnologij izven Evrope. Diplomati si prizadevajo najti kompromis, ki bi vključeval določene izjeme ali prilagoditve glede na kratkoročne in dolgoročne potrebe.
Razprava o financiranju: različni predlogi in delitve
Vprašanje financiranja ostaja eno najtežjih. Večina držav članic se strinja, da mora obramba dobiti večji delež v prihodnjem proračunu EU (večletnem finančnem okviru 2028–2034). Vendar ostajajo razlike glede tega, od kod naj ta sredstva pridejo. Nekateri zagovarjajo fleksibilnost fiskalnih pravil, ki bi omogočila izvzetje obrambnih izdatkov iz nacionalnih proračunskih omejitev. Drugi predlagajo izdajo skupnih evroobveznic, s katerimi bi financirali obrambne projekte. Dodatna možnost je tudi prerazporeditev neporabljenih sredstev iz drugih programov EU ter razširitev pooblastil Evropske investicijske banke (EIB), da bi lahko vlagala v vojaške projekte.
Medtem ko so nekatere države, kot je Danska, pokazale pripravljenost za uporabo evroobveznic, Nemčija še vedno ohranja zadržano stališče, ki pa bi se lahko spremenilo po prihodnjih volitvah. Devetnajst držav članic je pozvalo k nadaljnji razširitvi mandata EIB, ki je leta 2024 že bil prilagojen za financiranje varnostnih in obrambnih projektov.
Srečanje ne bo prineslo konkretnih odločitev, temveč bo služilo kot osnova za prihodnje korake. Evropska komisija naj bi na podlagi razprav pripravila Belo knjigo o obrambi, ki bo objavljena 19. marca in bo vključevala predloge za krepitev evropske obrambne industrijske baze. Voditelji EU bodo nato imeli dva meseca za analizo teh predlogov pred naslednjim formalnim srečanjem konec junija, ki bo sovpadalo z vrhom Nata.
Portal24; Foto: Pixabay