Evropski zakon ogroža zasebnost milijonov ljudi!
Blaginja mnogih, zlasti marginaliziranih, odvisna od zagotavljanja zasebnosti vseh. Uporabniki šifriranih aplikacij, kot so WhatsApp, Signal ali ProtonMail, bi morali biti pozorni na predlagani evropski zakon. Zakon bi lahko v naprave uvedel prikrito programsko opremo za spremljanje celo šifrirane komunikacije z vrstniki in družino. To odraža širši evropski trend: policija prestreza komunikacijska omrežja, posamezniki pa se zaradi uporabe šifriranja ali digitalne pismenosti soočajo s pravnim nadzorom.
Novinarje, politične nasprotnike in zagovornike človekovih pravic ogroža vohunska programska oprema, kar ovira njihova prizadevanja za spopadanje z zlorabami oblasti. Evropske države in organi kazenskega pregona so vse bolj vpleteni v nadzor in dostop do zasebnih digitalnih področij.
Na konferenci EDRi mnogi delijo zgodbe o tem, kako je njihova varnost prepletena z digitalno varnostjo. Med njimi so novinarji, aktivisti in povprečni državljani, ki cenijo svojo zasebnost.
Oslabljenje šifriranja in prepoved njegove uporabe ne bosta rešila ključnih izzivov, s katerimi se sooča naša družba. Namesto tega bi morale vlade zaščititi to ključno orodje za našo digitalno varnost.
Vlade že več let poskušajo najti zadnja vrata do šifriranih podatkov. Zdaj silijo podjetja, da pregledujejo vsebino in označujejo nezaželeno gradivo. Evropska unija je uvedla uredbo CSA za boj proti razširjanju vsebin o spolni zlorabi otrok. To zadeva vse državljane EU, ne glede na to, ali so osumljeni prekrška ali ne.
Ta zakon v bistvu spreminja naprave, kot so telefoni in pametne ure, v orodja za nadzor. To bo vplivalo na vse državljane EU, ne glede na to, ali so osumljeni. Tako Španija kot Ciper vidita v tem zakonu vrata za širok dostop do zasebnih šifriranih sporočil. Španija si prizadeva tudi za prepoved šifriranja od konca do konca.
Države vse pogosteje uporabljajo očrnitev šifriranja za napade na aktiviste.
65 žrtev v španiji: Največji vohunski incident do zdaj
Nedavni primeri kažejo, da se lahko uporaba šifriranih orodij obravnava kot sumljiva dejavnost. Sean Binder in Sarah Mardini, aktivista v Grčiji, ki sta reševala migrante se od leta 2021 soočata z obtožbami vohunjenja, ker sta za usklajevanje uporabljala WhatsApp, šifrirano storitev z 2 milijardama uporabnikov po vsem svetu.
Binder je leta 2021 za časnik The Guardian povedal: “Čeprav se obtožbe zdijo absurdne, zasenčijo in imobilizirajo tvoje življenje.”
V Franciji zaradi uporabe šifriranih orodij sodijo sedmim osebam. Uporaba aplikacij, kot je Signal, orodij za anonimnost, kot je Tor, ali udeležba na usposabljanju za digitalno varnost se navaja kot prikrivanje kriminalnega namena.
V primeru z dne 8. decembra je Camille povedal francoski skupini La Quadrature du Net: “Francoska država želi kriminalizirati orodja za šifriranje, zatreti našo spletno zaščito in okrepiti represijo nad aktivisti.
Države EU se počasi spopadajo z zaskrbljujočo rastjo trgov nadzorne tehnologije.
Ta trg, ki ga je Edward Snowden, nekdanji agent NSA, ki je pred desetletjem razkril obsežno vohunjenje v ZDA, poimenoval “industrija negotovosti”, je zdaj zelo razširjen. Uvedel je zmogljivo programsko opremo, kot je Pegasus, ki telefone spreminja v naprave za neprekinjen nadzor in beleži vse dejavnosti uporabnikov.
V Španiji je program Pegasus prizadel 65 primarnih žrtev in nešteto sekundarnih žrtev, kar je največji preverjeni incident kibernetskega nadzora do zdaj. Kljub temu proti takšni vohunski programski opremi ni bil sprejet noben odločen ukrep.
Zaradi teh groženj je treba dati prednost šifriranju in digitalni varnosti. Šifriranje zagotavlja zasebne komunikacije in podpira našo sposobnost varnega dela, sodelovanja in medsebojne podpore. Spletne platforme imajo na primer za mlade osrednjo vlogo pri razumevanju samega sebe, oblikovanju svojih stališč in vzpostavljanju odnosov.
Zagotavljanje, da so družbeni mediji, aplikacije za sporočanje in videoigre varni in dajejo mladim moč, od podjetij, vlad in drugih subjektov zahteva, da zaščitijo njihovo zasebnost in integriteto.
80 odstotkov mladih se boji digitalnega vohunjenja
Podatki kažejo, da 80 odstotkov mladih nerado raziskuje svojo spolnost ali politična stališča pod digitalnim nadzorom. Za zagovornike pravic žensk, domorodcev, rasne pravičnosti in migrantov so lahko varne komunikacije življenjskega pomena.
Na primer, organizatorji gibanja Black Lives Matter zaradi svoje varnosti raje uporabljajo šifrirano komunikacijo. Podobno je z varnostjo spolnih delavcev, ki se soočajo z globalno kriminalizacijo in diskriminacijo, odvisna od šifriranih sporočil.
Ember, spolna delavka, je poudarila, da potrebuje spletno varnost. Izrazila je zaskrbljenost zaradi stalnega nadzora brez vladne zaščite. Glede na potencialno škodo, zlasti za marginalizirane, je zagotavljanje zasebnosti za vse bistvenega pomena.
Uredba CSA bi lahko oslabila šifriranje in spodbudila množični nadzor. Evropski parlament, ki bo glasoval o tem osnutku zakona, lahko z njegovo zavrnitvijo ohrani zaupanje v varne komunikacije.
