Evropsko poletje 2024: Od rekordne vročine do neobičajnega mraza
[Vir: Euronews] – Evropsko poletje 2024 se bo v zgodovino zapisalo kot sezona ekstremov, ko so različni deli celine doživeli povsem nasprotne vremenske razmere. Medtem ko je jugovzhod Evrope preživljal ekstremne vročinske valove, so severozahodne regije, vključno z Islandijo, Irsko in severno-zahodnimi območji Združenega kraljestva, doživele hladnejše in bolj deževne poletne mesece. Evropska služba za podnebne spremembe Copernicus (C3S) je pojasnila, da je bilo letošnje poletje najtoplejše doslej, vendar ne za vse dele celine.
Ekstremna vročina v jugovzhodni Evropi
Kljub temu da so severozahodni deli Evrope beležili podpovprečne temperature, so se druge regije soočale z izjemnimi vročinskimi valovi. Italijo in Turčijo so že junija prizadeli ekstremni vročinski valovi, ko so temperature na številnih območjih presegle 40 °C. Podobne razmere so se nadaljevale v juliju, ko so visoke temperature zajele tudi Grčijo in Bolgarijo. Avgusta pa so vročinske razmere dosegle vrhunec v večjem delu jugovzhodne Evrope, vključno s Španijo in Portugalsko.
Podatki službe C3S kažejo, da je jugovzhodna Evropa doživela do 60 odstotkov toplejših dni v primerjavi s povprečjem. Skandinavija je prav tako doživela eno najtoplejših poletij, kar poudarja hitrost segrevanja evropske celine, ki je trenutno dvakrat hitrejša od svetovnega povprečja. C3S poroča, da so bile poletne temperature v Evropi letos za 1,54 °C višje od povprečja med leti 1991 in 2020, kar je preseglo prejšnji rekord iz leta 2022.
Rekordno število dni s toplotnim stresom
Samantha Burgess, namestnica direktorja C3S, je poudarila, da so ekstremne temperature močno vplivale na dobro počutje prebivalcev jugovzhodne Evrope, saj so ti doživeli največ vročinskega stresa doslej. Poletne temperature so v tej regiji večkrat presegle 32 °C, kar je povzročilo 66 dni z močnim vročinskim stresom, kar je več kot dvakrat toliko kot povprečje 29 dni. Nekateri deli Španije in Turčije so bili celo izpostavljeni ekstremnemu vročinskemu stresu, kjer so temperature dosegle nevarne ravni 46 °C ali več.
Vročinski stres, ki upošteva dejavnike, kot sta vlažnost in hitrost vetra, vpliva na človeško telo in lahko vodi do resnih zdravstvenih težav. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da vročinski stres vsako leto po Evropi povzroči vsaj 175.000 smrti, kar predstavlja najpogostejši vzrok smrti zaradi podnebnih sprememb na celini.
Medtem ko so vročinski valovi v jugovzhodnem delu Evrope povzročili sušna obdobja in nizke pretoke rek, so severne regije, vključno s severom Združenega kraljestva, Skandinavijo in baltskimi državami, zabeležile nadpovprečno število mokrih dni. Nekateri deli so doživeli kar 20 več mokrih dni od povprečja, kar je povzročilo izjemno visoke pretoke rek v srednji Evropi. Na drugi strani pa je bilo kar 35 odstotkov evropskih rek opazno ali izjemno nizko, zlasti na jugovzhodu Evrope.
Portal24; Foto: Pexels
