Evropsko železniško omrežje se krči, ceste se širijo

ByB.O.

20. septembra, 2023

Evropsko železniško omrežje se krči, ceste se širijo

Generalni sekretar Antonio Guterres je izrazil zaskrbljenost zaradi neustreznega globalnega odziva na podnebne spremembe. Svetovni voditelji so se zbrali v New Yorku na Generalni skupščini Združenih narodov (UNGA), da bi obravnavali pomembna svetovna vprašanja. Osrednja tema razprav je podnebna kriza in njen vpliv na varnost, hrano in revščino.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je poudaril nedavne katastrofalne poplave v Libiji. Poudaril je, da veliko število žrtev ni bilo izključno posledica dolgotrajnih konfliktov, ampak tudi podnebnih motenj in neuspehov svetovnega vodstva pri vzpostavljanju miru.

Guterres je predstavil ostro nasprotje med zaskrbljujočim pogledom na trupla, odkrita ob libijski obali Derne, in razkošnimi luksuznimi jahtami premožnih ljudi v bližini. To je opisal kot pretresljiv odsev trenutnega stanja v svetu. Dodal je, da se zdi, da se stanje v svetu razkraja, saj te nesreče predstavljajo vse večje razlike, neenakosti in nesposobnost soočanja s kritičnimi vprašanji.

Železniško omrežje v Evropi se je močno skrčilo

V zadnjih treh desetletjih se je železniško omrežje v Evropi močno skrčilo, medtem ko so se naložbe v cestno omrežje povečale, kaže nedavna raziskava. Študija, ki jo je naročil Greenpeace, izvedla pa sta jo Inštitut Wuppertal in T3 Transportation, je razkrila 60-odstotno povečanje dolžine avtocest, kar pomeni dodatnih 30.000 km med letoma 1995 in 2020. Nasprotno pa so se železniške proge skrajšale za 6,5 odstotkov, kar pomeni zmanjšanje za 15.650 km, in zaprlo se je več kot 2.500 železniških postaj.

Statistični podatki kažejo, da vlada daje prednost avtomobilom pred vlaki. Lorelei Limousin, višja strokovnjakinja Greenpeacea EU za podnebne spremembe, opozarja, da veliko ljudi, zlasti tistih, ki živijo zunaj mest, zaradi omejene razpoložljivosti javnega prevoza nima druge možnosti, kot da se pri vsakodnevnih opravilih, kot so vožnja na delo, prevoz otrok v šolo ali dostop do pomembnih storitev, zanašajo na avtomobile.

Poudarila je, da so te razmere posledica odločitve vlade, da ukine regionalno in lokalno železniško infrastrukturo, medtem ko vztrajno vlaga v ceste.

Od leta 1995 do leta 2018 so evropske države namenile 66 odstotkov več sredstev za cestno infrastrukturo kot za železnice. Poleg tega so bile v obdobju 2018-2021 naložbe v širitev avtocest za 34 odstotkov večje kot naložbe v širitev železnic.

Kljub tem podatkom je Limousin izrazil resne pomisleke glede razlike med obema vrstama prevoza. Poudarila je, da je treba dati prednost obnovi železniških prog, reaktivaciji neuporabljenih tirov ter usmerjanju sredstev za razvoj železnic s strani vlade in EU. Predlagala je zmanjšanje znatnih sredstev, namenjenih cestni infrastrukturi, ki zaostruje podnebne spremembe, poslabšuje kakovost zraka in negativno vpliva na počutje državljanov.

Katere evropske države dajejo prednost naložbam v javni promet?

Vlaki so eno od okolju najbolj prijaznih prevoznih sredstev. V nasprotju z osebnimi avtomobili, kombiji in tovornjaki, ki prispevajo k 72 odstotkom emisij iz prometa v Evropi, je delež železniškega prometa le 0,4 odstotka.

Vlade medtem še vedno zagotavljajo sredstva za avtomobilsko infrastrukturo, ki ogroža okolje. Države EU-27, vključno z Norveško, Švico in Združenim kraljestvom, so med letoma 1995 in 2020 porabile približno 1,5 bilijona evrov za cestno infrastrukturo in le 930 milijard evrov za železnico.

V tem obdobju je deset držav, kot so Belgija, Estonija, Finska, Irska, Italija, Hrvaška, Nizozemska, Slovenija, Španija, Švica in Hrvaška, razširilo svoja železniška omrežja.

V zadnjih analizah se je železniško omrežje v Nemčiji zmanjšalo za 6.706 km. Podobno se je omrežje na Poljskem zmanjšalo za 4 660 km. Francija je poročala o zmanjšanju železniške infrastrukture za 4,125 km. Kljub temu imajo te države še vedno najdaljša železniška omrežja, sledita pa jim Združeno kraljestvo in Španija.

Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Italija, Luksemburg, Francija in Združeno kraljestvo so med letoma 2018 in 2021 dale prednost naložbam v železniško infrastrukturo pred naložbami v ceste. Nasprotno pa je več držav, zlasti Romunija, dalo prednost cestni infrastrukturi. Posledično so državni izdatki za ceste presegli izdatke za železnice. Razlika je bila 12-krat večja.

Širitev avtocest je bila opazna zlasti na Irskem, v Romuniji in na Poljskem. V Litvi, Latviji in Belgiji pa je bilo povečanje le neznatno. To nasprotje kaže na različen infrastrukturni razvoj v teh državah. Študija 30 držav je pokazala nepričakovano ugotovitev: dolžina avtocest se je v polovici teh držav več kot podvojila. Pri tem so izstopale Španija, Norveška in Grčija.

Kaj strokovnjaki predlagajo za izboljšanje evropskega železniškega sistema?

Številne evropske države so uvedle ugodne cene javnega prevoza, da bi zmanjšale emisije. V Nemčiji je na primer več kot tri milijone posameznikov uporabilo vozovnico Deutschlandticket, ki je na voljo za 49 evrov na mesec.

Kljub temu Greenpeace trdi, da zgolj znižanje cen vozovnic ne bo dovolj. Organizacija odločno svetuje oblikovalcem politik, da namenijo znatna sredstva za železnice, javni promet in kolesarske poti. Hkrati predlaga zmanjšanje naložb v avtoceste in letališča.

Znanstveniki menijo, da je ponovna vzpostavitev ukinjenih železniških prog izvedljiva. Natančneje, menijo, da bi bilo mogoče razmeroma enostavno obnoviti več kot 13 500 km takšnih prog.

Zagotoviti je treba, da bo financiranje prometne infrastrukture usklajeno z družbenimi in okoljskimi vprašanji. To je še posebej pomembno glede na zavzetost evropskih držav pri reševanju energetskih in prometnih pomanjkljivosti. Poleg tega njihova zavezanost Pariškemu sporazumu poudarja to nujnost.

Vir foto: Pixabay Biznis24