FAO: Cene hrane najnižje v zadnjih treh letih
Februarja so cene hrane dosegle najnižjo točko v zadnjih treh letih, kažejo podatki Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Vzrok za padec cen so predvsem znatno nižje cene žit, ki so ublažile vpliv dražjega sladkorja in mesa.
Indeks cen FAO, ki meri povprečne cene košarice osnovnih živil, je v februarju v primerjavi z januarjem upadel za 0,9 točke, na povprečno 117,3 točke. To predstavlja najnižjo vrednost indeksa od februarja 2021 dalje. Letošnji februar je v primerjavi z istim obdobjem lani zabeležil 10,5-odstotni padec vrednosti.
Med posameznimi kategorijami živil so se cene žit v februarju znižale za 5,0 odstotka v primerjavi z januarjem. Slednje je posledica pričakovanj obilnih pridelkov v Južni Ameriki in konkurenčnih cen, ki jih ponuja Ukrajina. Padec cen je bil opazen tudi pri pšenici, k čemur je prispeval močan izvoz iz Rusije.
Cene rastlinskih olj so v februarju prav tako zabeležile upad, in sicer za 1,3 odstotka, s čimer so nadaljevale trend zniževanja. Vzrok za to je napoved izjemnih pridelkov soje v Južni Ameriki, ki je vplivala na padec cen sojinega olja, ter obilni ukrajinski izvoz, ki je vplival na cene sončničnega olja.
Rast cen sladkorja, mesa, mlečnih izdelkov…
Nasprotno pa je sladkor v februarju zabeležil 3,2-odstotno podražitev glede na januar, predvsem zaradi zaskrbljenosti glede brazilske proizvodnje po dolgem obdobju suše in pričakovanj o šibkejši proizvodnji na Tajskem in v Indiji. Tudi cene mesa so se zvišale, in sicer za 1,8 odstotka, kar je posledica težav s transportom v Avstraliji in povečanega povpraševanja po svinjini zaradi šibke ponudbe iz zahodne Evrope.
Indeks FAO poleg tega kaže na rast cen mleka in mlečnih izdelkov za 1,1 odstotka v primerjavi z januarjem. Rast slednjega pa je posledica večjega povpraševanja po maslu v Aziji.
FAO je v ločenem poročilu o žitnih trgih nekoliko zvišal oceno svetovne proizvodnje žit za leto 2023 na rekordnih 2,84 milijarde ton, kar pomeni 1,1-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom. Prav tako potrjujejo, da naj bi poraba žit v sezoni 2023/2024 dosegla 2,82 milijarde ton, kar je 1,2 odstotka več kot v prejšnji sezoni, s čimer naj bi zaloge žit ob koncu sezone narasle za 2,9 odstotka na 896,9 milijona ton.
FAO napoveduje tudi 1,3-odstotno povečanje svetovne trgovine z žitom v tekoči sezoni, ki naj bi znašala 483 milijonov ton. Večji obseg trgovanja s koruzo bo posledica večje ponudbe iz Ukrajine in močnejšega povpraševanja s strani Kitajske. Trgovanje s pšenico pa naj bi se zmanjšalo za 1,2 odstotka na 197,5 milijona ton.
[Vir: Hina]; Portal24; Foto:
